Franja

prolificacy [prəlífikəsi] samostalnik
plodnost, rodovitnost; obilje, bogastvo (of česa)

redundance, redundancy [ridʌ́ndəns(i)] samostalnik
izobilje, obilje, preobilica, pretek; bogatost, bogastvo; presežek, prebitek

redundance of workers odvečna delovna sila (delavci) (zaradi pomanjkanja dela)

regalità f

1. kraljevi status, kraljevo dostojanstvo

2. bogastvo, sijaj, veličastnost

Reichtum, der, (-s, Reichtümer) bogastvo; (Fülle) obilje

resource [risɔ́:s] samostalnik
vir (sredstev); pripomoček, pomožno sredstvo; zatočišče, izhod
množina denarna sredstva, dohodki; bogastvo
ekonomija, ameriško aktiva; oddih, razvedrilo, zabava; spretnost; okretnost, talent, dar, sposobnost, iznajdljivost, trik, umetnija

without resource brezizhoden, brezupen, brez rešitve
a man of resources človek, ki si zna pomagati, iznajdljiv človek
natural resources naravna bogastva
I find reading a great resource branje mi je v veliko razvedrilo
flight was my only resource beg je bil moja edina rešitev
he was thrown on (was left to) his own resource bil je prepuščen samemu sebi
it is our last resource to je naše zadnje zatočišče
my last resource was... ni mi preostalo nič drugega, kot da...

ricchezza f

1. bogastvo

2. ekon. dobrina:
ricchezza mobile dohodek
imposta di ricchezza mobile davek na dohodek, dohodnina

3. imetje, premoženje, bogastvo:
accumulare, sperperare ricchezze kopičiti, razsipati premoženje

4. bogastvo, vir bogastva

5. (risorsa) zaloga, sredstvo, vir, bogastvo; resurs:
le ricchezze del sottosuolo rudno bogastvo

6. obilje, množina

riches [ríčiz] samostalnik
množina bogastvo; obilje

richesse [rišɛs] féminin bogastvo, premožnost, blaginja; obilje; plodnost; izdatnost; krasota; dragocenost; zaklad; pluriel bogastva, zakladi

richesse en forêts, en gibier bogastvo v gozdih, v divjadi
source féminin de richesse vir bogastva
richesses souterraines, du sol (pod)zemeljski zakladi
amasser, entasser des richesses (na)kopičiti bogastvo
faire étalage des richesses razkazovati svoje bogastvo

richness [ríčnis] samostalnik
bogastvo (in, of z)
bogatija, izobilje, obilje; sijaj, razkošje; rodovitnost, plodnost; redilnost, sočnost; nasičenost

riqueza ženski spol bogastvo; izobilje, pretek; izdatnost; dragocenost; sijaj, krasota

riquezas pl zakladi

shekel [šekl] samostalnik
šekel, sekel (starobabilonska utež in denarna enota, pri Judih pozneje srebrnik)
množina, sleng novci, denar, bogastvo

spessore m

1. debelina, gostota

2. pren. globina, bogastvo, raznovrstnost

splendore m

1. sij

2. pren. sijaj, blišč

3. razkošje, bogastvo

4. čudovitost, lepota; blesk:
che splendore di ragazza! kako čudovito dekle!

5. knjižno okras

6. fiz. svetilnost

talega ženski spol mošnja; bogastvo

tesoreggiare v. tr., v. intr. (pres. tesoreggio) zbirati, kopičiti denar, bogastvo

tesōro m

1. zaklad:
caccia al tesoro igre lov na zaklad

2. ekst. veliko denarja

3. pren. naravno bogastvo, bogastvo (gmotno, duhovno); dragocenosti

4. pren. zaklad, ljubljena oseba; pog. biser, angel

5. državni zaklad, državna blagajna:
buono del tesoro državna obveznica
Ministero del tesoro Zakladno ministrstvo

6. (bančni) trezor

7. relig. (cerkvena) zakladnica

8. jezik tezaver, tezavrus

tezáur -e n

1. zaklad

2. dragocenost, bogastvo

3. zakladnica

thēsaurus in (v najboljših rokopisih in na napisih) thēnsaurus -ī, m (tuj. ϑησαυρός)

1. zaklad, bogastvo, zaloga: auri Pl., veteres tellure recludit thesauros, argenti pondus et auri V., non exercitūs neque thesauri praesidia regni sunt, verum amici S., thesauri Indiae H. bogastva, thesaurum effodere Pl., defodere, invenire, obruere Ci., reponere (na stran dati) Q., thesauros constituere Vitr., incubare publicis thesauris L., velut clausis thesauris incubare Q., thesauros tyranni scrutari L., thesauros Gallici auri occultari a patribus L.; preg.: carbonem pro thesauro invenire Ph.; metaf.
a) množica, obilica, obilje, kopica, kup: thesaurus mali Pl.
b) dragocen zaklad (človek ali stvar): leno, thensaurus meus Pl., integrum et plenum adepta est thesaurum Pl.

2. meton. zakladnica
a) kakega svetišča, kake države: pecuniam omnem conquisitam in thesauros Proserpinae referri iussit L., thesauros Proserpinae spoliare L., thesauros expilare L., thesaurus publicus sub terrā saxo quadrato saeptus L.; pesn. podzemlje: postquam est Orchi (= Orci) traditus thesauro Naev. ap. Gell.
b) zaseben zaklad, zasebna zakladnica ali blagajna: cum thesaurum effregisset heres Plin.; pesn. shramba, hranišče, skladišče, zaloga: servata mella thesauris V. med, shranjen v celicah satovja, in his operibus thesauri sunt civitatibus in necessariis rebus a maioribus constituti V., condere semina in thesauros cavernarum Plin., condere in thesauris maxillarum cibum Plin., in thesauris suis (v svoji oblačilnici) vestem numquam nisi annum esse passus est Lamp.

3. metaf. zakladnica, bogata zaloga, zlata jama, shramba, skladišče, shranjevalnica, repertorij, najdišče, hranišče, založišče, založnica: thesaurus omnium rerum memoria Ci., quod lateat in thesauris (v pisalniku) tuis Ci., qui illos locos tamquam thesauros aliquos argumentorum notatos habet Ci., quoniam, ut ait Domitius Piso, thesauros esse oportet, non libros Plin., litterae thesaurum (gl. opombo spodaj) est Petr.; o osebah: quoties aliquid abditum quaero, ille thesaurus est Plin. iun. živi slovar, živa knjižnica, živa enciklopedija.

Opomba: Heterogen. thēsaurum -ī, n: Petr.

treasure [tréžə]

1. samostalnik
zaklad; bogastvo
figurativno dragocenost, redkost; zakladnica
pogovorno zlat človek, biser
pogovorno ljubček, ljubica

a buried treasure zakopan zaklad
umetnost s zakladi umetnosti; vredna umetniška dela
our new maid is a treasure naša nova pomočnica je (pravi) biser
to amass, to bury a treasure nakopičiti, zakopati zaklad

2. prehodni glagol (često treasure up)
čuvati (kot zaklad); kopičiti, nabirati si (premoženje itd.); obdržati v spominu (besede itd.), ceniti

to treasure advice zapomniti si nasvete
to treasure s.o.'s memory obdržati koga v lepem spominu

ūbertās -ātis, f (ūber2)

1. obilnost, polnost vimen: animalia mammarum ubertate saturentur Ci.

2. metaf.
a) rodovitnost, plodnost, bogastvo, obilje, bogat donos, donosnost, bogat prinos, bogat pridelek; s subjektnim gen.: agrorum Ci., fluminum T. bogastvo (namreč v ribah, zlatem pesku idr.), eius anni Plin. iun.; pren.: virtutis Ci. obilni sadovi kreposti, utilitatis Ci. obilna korist, ingenii Ci., Q., Ambr. plodovitost.
b) obilnost, obilica, obilje, izobilje, preobilje, bogastvo, kopica, množica, množina, bogatost; z objektnim gen.: frugum, improborum Ci., lactis Plin., piscium Iust., earum rerum, quas terra procreat, vel ubertas vel tenuitas Ci.; pren.: dicendi ali in dicendo Ci., verborum Q., Gell.; occ. obilje besed, bogastvo v besedah, zgovornost, polnost: Livii lactea ubertas Q., quae in Crasso potuit maior esse ubertas? Ci., summa est (sc. in Isaeo) facultas, copia, ubertas Plin. iun.