Franja

īn-spuō -ere -spuī -spūtum

1. intr. pljuniti (pljuvati), bljuvati v ali na kaj: Petr., alicui in frontem, in faciem alicuius Sen. ph., si inspuisset (sc. in oculos) Suet.

2. trans.
a) pljuniti (pljuvati), bljuvati v (na) koga: Serv., opljuvati ga: Serv.
b) pljuniti (pljuvati) kaj v kaj: sal oculis iumentorum inspuitur Plin.

regorge [ri:gɔ́:dž] prehodni glagol
zopet (iz)bljuvati, (iz)bruhati, povračati; nazaj vreči; ponovno pogoltniti
neprehodni glagol
biti izbljuvan; močno prodirati (iz kanala, rova itd.)

re-vomō -ere -uī (re in vomere) zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bljuvati, zopet (znova, ponovno, spet) (iz)bruhati, da(ja)ti zopet (znova, ponovno, spet) od (iz) sebe: salsos fluctūs pectore V., plumam Plin., Charybdis vorat revomitque carinas O.; pren.: cum sanguine et spiritu male partam victoriam Fl.

кровохаркать bljuvati kri, kašljati kri

alvus -ī, f, arh. (pri Acc., Pl. idr.) tudi m, osnovni pomen „podolgovata, cevkasta votlina“, od tod

1. trebuh, trebušje, telo (posebno glede na prebavo), črevesje: hastam in latus inque feri curram... alvum contorsit V., serpens in longam porrigar alvum O., Aesculapius... primus purgationem alvi... invenit Ci. čiščenje črevesja, alvum purgare S. fr., Cels., crebra alvi ductio Cels. pogostno čiščenje črevesja (odvajanje), alvi profusio ali profluvium, alvus fluens, liquida, fusa, cita, soluta Cels., Col., Plin. ali samo alvus Col. driska, alvum exonerare, inanire, solvere, ciere, movere, ducere Cels., Plin., naspr.: alvum astringere, cohibere, comprimere, supprimere, firmare, sistere, inhibere Cels., Plin. drisko ustaviti (ustavljati); met. iztrebki: alvum deicere Ca. drisko imeti, alvum superiorem deicere Ca. bljuvati, alvus non descendit Cels. človek ima zapeko, od človeka ne gre, alv. nigra, pallida, rufa Cels.

2. želodec, prebavila: cum alvi natura... cibi et potionis sit receptaculum Ci., Tereus... in suam sua viscera congerit alvum O.

3. occ.
a) telo nosečih žensk, materino telo: cum praegnans hunc ipsum Dionysium alvo contineret (Semele) Ci., spem illam, quam in alvo commendatam a viro continebat Ci.
b) pren. α) trup ladje: camaras vocant,... latam alvum sine vinculo aeris aut ferri connexas T. β) panj, ulj: Varr., Col., Plin., alvos accipite et ceris opus infundite Ph. γ) lupina (sadja): quaedam (poma) alvo continentur, ut granata Plin.

bouillon [bujɔ̃] masculin (zračni) mehurček (pri vrenju kake tekočine); mesna juha; cenena restavracija; pluriel neprodani izvodi (publikacije, časopisov)

bouillon gras, de poulet mastna juha, kurja juha
bouillon de viande, de légumes, de tortue mesna, zelenjavna, želvina juha
bouillon d'onze heures zastrupljena pijača ali jed
bouillon de culture tekočina za kulturo mikrobov; ugodna sredina (miljé)
boire, prendre un bouillon izpiti skodelo juhe
boire un bouillon piti vodo (pri plavanju), figuré, familier izgubiti pri špekuliranju
bouillir à gros bouillons močnó vreti
retirer au premier bouillon odmakniti takoj pri zavretju
vomir le sang à gros bouillons močnó bljuvati kri

cambiar pre-, za-menjati; spremeniti (se); predrugačiti; preseliti se; prevreči se (veter)

cambiar con (por) zamenjati z (za)
cambiar de aspecto spremeniti zunanjost
cambiar el (ali de) domicilio preseliti se
cambiar la peseta (fig) bljuvati, bruhati
cambiar el vestido preobleči se
cambiar de tren prestopiti (na drug vlak)
cambiarse premisliti se; prevreči se (veter); Am sleči se, preobleči se

carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

carreau de mine rudniško odlagališče
carreau de vitre šipa
à carreaux kariran, kockast
papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
coucher sur le carreau na tleh spati
se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
regarder aux carreaux gledati skoz okno
tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen

cat¹ [kæt] samostalnik
mačka, maček; bič, korobač
pogovorno prepirljivka; dvojni trinožnik

when the cat's away the mice will play kadar mačke ni doma, miši plešejo
to bell the cat izpostavljati se nevarnosti
ameriško, vojska, sleng cat beer mleko
to wait for the cat to jump, to see how the cat jumps čakati na ugodno priložnost
to fight like Kilkenny cats boriti se na življenje in smrt
before the cat can lick the ear nikoli
when candles are out all the cats are grey ponoči je vsaka krava črna
he lives under the cat's foot žena hlače nosi
to grin like a Cheshire cat režati se, kazati zobe
to lead cat and dog life živeti kot pes in mačka
to let the cat out of the bag izblebetati skrivnost
like a cat on hot bricks kakor na šivankah
a cat has nine lives mačka je trdoživa
enough to make a cat laugh smešen, da bi se se krave smejale
it rains cats and dogs dežuje ko iz škafa
to shoot the cat bljuvati, urha klicati
as sick as a cat hudo bolan; slabe volje
not room to swing a cat premalo prostora
tom-cat maček
to turn a cat in the pan postati izdajalec, po vetru se obračati; izneveriti se
sleng cat's whiskers nekaj imenitnega
sleng not a cat's chance, not a cat in hell's chance prav nič upanja
a cat may look at a king še škofa lahko mačka gleda

comida ženski spol jed, hrana; obed, kosilo; gostija

comida de boda ženitovanjska gostija
comida de carne mesna hrana
comida casera domača hrana
comida de pescado ribja (postna) hrana
comida de vigilia postna hrana
cambiar la comida (iz)bljuvati, izbruhati
hacer la comida jed pripraviti
reposar la comida počivati po jedi
tener comida y alojamiento imeti brezplačno hrano in stanovanje
hacer tres comidas diarias trikrat na dan jesti

entraña ženski spol drob(ovje), notranjost telesa

mala entraña brezčutnost, brezsrčnost; brezsrčnež
entrañas pl drobovje; jedro; srce, čustvo; značaj
hombre de buenas entrañas dobrodušen človek
(hijo de) mis entrañas moj miljenček, ljubček
esto me arranca las entrañas srce se mi trga ob tem
dar hasta las entrañas vse dati
echar las entrañas močno bruhati, bljuvati
no tener entrañas biti brez srca

erbrechen^* na silo odpreti; sich erbrechen bruhati, Medizin bljuvati

Gift, das, (-/e/s, -e) strup, Medizin strupnina; (Giftigkeit) strupenost; schnelles Gift hitro delujoč strup; Gift geben zastrupiti (koga), zavdati (komu); Gift sein biti strup; sein Gift verspritzen izlivati žolč; Gift und Galle speien bljuvati ogenj in žveplo; darauf kannst du Gift nehmen za to lahko stavim glavo; figurativ ein wahres Gift živ strup

gorge [gɔrž] féminin grlo, goltanec, žrelo; ozek vhod; soteska; (ženske) prsi

gorge chaude meso živih ali pravkar ubitih živali za hrano pticam roparicam
j'ai mal à la gorge grlo me boli
avoir une gorge opulente, plantureuse imeti bujne prsi
j'ai le couteau à la gorge (figuré) nož mi je nastavljen na vrat
j'ai la gorge sèche imam suho grlo
avoir la gorge prise biti hripav
s'arrêter dans la gorge (beseda) obtičati v ustih (od začudenja)
arroser la gorge grlo zaliti, zvrniti ga kozarček, piti
couper la gorge à quelqu'un komu vrat prerezati, zaviti
s'entrecouper la gorge pobijati se med seboj
crier à pleine gorge, à gorge déployée vpiti na vse grlo, na ves glas, dreti se
faire des gorges chaudes glasno se smejati, norčevati se (de iz)
mettre le couteau, le poignard, le pistolet sur la gorge de quelqu'un komu nož, bo-dalo, pištolo na vrat nastaviti
prendre, saisir, tenir quelqu'un à, par la gorge za vrat zgrabiti, daviti koga, figuré uporabiti silo proti komu, prisiliti koga
la fumée me prend à la gorge dim me duši
rendre gorge bljuvati, bruhati, povračati; vrniti, kar je bilo nedovoljeno pridobljeno
faire rentrer à quelqu'un les paroles dans la gorge prisiliti koga, da prekliče svoje besede
cela m'est resté dans la gorge tega ne morem pozabiti, dopustiti
sauter à la gorge de quelqu'un komu za vrat skočiti
serrer la gorge (figuré) vrat zadrgniti
tendre la gorge vrat iztegniti, figuré ne nuditi odpora

lest [lɛst] masculin obtežilo, balast

jeter du lest odvreči balast, figuré žrtvovati kaj, da se izognemo še večje izgube ali popolnega neuspeha
jeter son lest (populaire) bruhati, bljuvati
revenir sur son lest vrniti se prazen
(marine) être sur son lest biti brez tovora

nīsus¹ (starejše nīxus) -ūs, m (nītī)

1. opiranje, oprtje, upiranje, uprtje, napor, zagon: hastas certo ictu, ut forte libero nisu, mittit Cu., quas (sc. sagittas) emittunt maiore nisu quam effectu Cu., ne tela quidem conati nisu vibrare poterunt Cu., rotae maiore nisu in salebras inciderunt Sen. ph. z večjim pritiskom; occ.
a) vzpenjanje, plezanje: nisus per saxa S., dubia nisui S.; pren.: hic (sc. Cicero) in sublime cucurrit et ad summum non pervenit nisu, sed impetu Q. in vrha ni dosegel (na vrh ni dospel) plezaje, ampak v enem zaletu.
b) nastop(anje), ustop(anje): pedetemptim et sedulo nisu Pac. ap. Ci., stat gravis Entellus nisuque immotus eodem V. na istem stolu.
c) vzlet, (po)let: claudicat extemplo pinnarum nisus innanis Luct., hic dense primum rapido pulcherrima nisu sistit V., vernique … insolitos docuere nisus venti paventem (sc. Iovis alitem) H.
d) gibanje, kroženje, okret, obrat zvezd: in aethere autem astra volvuntur, quae se … nisu suo globata (po drugih: conglobata) continent Ci.
e) porodne bolečine (težave), popadki, porod, rojevanje, porajanje: fetus nixibus edunt V., hunc stirps Oceani maturis nixibus Aethra edidit O., in medio nisu viscera rumpta forent O., quam laboriosi nixus fuissent Gell., parientium nixus Fest.
f) napor tistega, ki hoče bljuvati, napenjanje k bljuvanju, želja po bljuvanju: tamquam nisus evomentis adiuvaret T.

2. metaf. napor, prizadevanje, trud, zagon: nec suo nisu studiis insistunt Q., quo nisu, quibus clamoribus expostulatum est, ne … Plin. iun. s kakšnim pritiskom, s kakšnim vpitjem se je od tebe zahtevalo.

ogenj¹ [ô] moški spol (ognja …) das Feuer
bengalski ogenj bengalisches Feuer
Elijev ogenj Eliasfeuer, Elmsfeuer
opozorilni ogenj das Notfeuer
peklenski ogenj die Höllenglut, das Höllenfeuer
taborni ogenj Lagerfeuer
umetelni ogenj Kunstfeuer
bog ognja der Feuergott
častilec ognja der Feueranbeter
čaščenje ognja die Feueranbetung
požiralec ognja der Feuerschlucker
soj ognja der Feuerschein
narediti/zakuriti ogenj Feuer machen
podtakniti ogenj Feuer legen
netenje ognja das Feuerbohren
figurativno bljuvati ogenj in žveplo Gift und Galle speien
kjer je dim, je tudi ogenj kein Rauch ohne Flamme
osmojena mačka se ognja boji gebrühte Katze scheut auch kaltes Wasser
med dvema ognjema im Kreuzfeuer, šport igra: der Völkerball
na ogenj auf das Feuer
nalagati na ogenj auflegen, nachlegen
prilivati olje na ogenj Öl ins Feuer gießen
proti ognju:
zaščita proti ognju der Feuerschutz
v ogenj:
vreči v ogenj ins Feuer werfen
dati roko v ogenj za koga/kaj die Hand für jemanden/ (etwas) ins Feuer legen
v ognju:
biti v ognju (goreti) in Flammen stehen
imeti več želez v ognju zwei/mehrere Eisen im Feuer haben
tehnika obstojen v ognju feuerbeständig
obstojnost v ognju die Feuerbeständigkeit
odporen proti ognju feuersicher
odpornost proti ognju die Feuerwiderstand, die Feuersicherheit
pocinkan v ognju feuerverzinkt
pocinkati v ognju feuerverzinken
smrt v ognju der Feuertod
umreti v ognju den Flammentod sterben
zlatenje v ognju die Feuervergoldung
zlatiti v ognju feuervergolden
za ogenj:
posoda za ogenj das Feuerbecken
z ognjem in mečem mit Feuer und Schwert
igrati se z ognjem mit dem Feuer spielen (tudi figurativno)
igra z ognjem ein Spiel mit dem Feuer
tehnika, gradbeništvo, arhitektura peskati z ognjem flammstrahlen

ôgenj (ôgnja) m

1. fuoco; ekst. (požar) incendio:
ogenj gori, plapola, tli, ugaša il fuoco arde, fiammeggia, cova, si spegne
na ognjišču prasketa ogenj sul focolare scoppietta il fuoco
kuriti, zanetiti, pogasiti ogenj accendere, spegnere il fuoco
ogenj! fuoco!

2. pren. (vir toplote za kuhanje) fuoco:
kuhati, peči na močnem, slabem ognju cuocere a fuoco intenso, debole

3. pren. fuoco, ardore; fiamma:
imeti ogenj v srcu ardere di fuoco interiore
biti poln ognja avere il fuoco addosso

4. pren. (žarenje) chiarore, bagliore; rosso di sera:
ogenj večerne zarje il rosso del tramonto

5. voj. fuoco; tiro:
strojnični, topovski ogenj fuoco delle mitragliatrici, dei cannoni
navzkrižni ogenj fuoco incrociato
ogenj! fuoco!
protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento

6. voj. (boj) battaglia, combattimento, fuoco:
dozdaj še ni bil v ognju non ha ancora avuto il battesimo del fuoco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. komaj odpre usta, že je ogenj v strehi appena apre la bocca che già scoppia la lite
bruhati ogenj in žveplo na nasprotnika attaccare aspramente l'avversario, fare fuoco e fiamme sull'avversario
pog. bljuvati ogenj in žveplo schizzare veleno
pog. imaš ogenj? mi accendi (la sigaretta)?
dati za koga roko v ogenj mettere la mano sul fuoco per qcn.
prilivati olje na ogenj gettare olio sul fuoco
iti za koga v ogenj gettarsi nel fuoco per qcn.
imeti dve železi v ognju mettere troppa carne al fuoco
prekaliti se v ognju temprarsi nel fuoco
biti med dvema ognjema trovarsi fra due fuochi
igrati se z ognjem scherzare col fuoco
zatreti kaj z ognjem in mečem sopprimere col ferro e col fuoco
biti živ ogenj avere il fuoco, l'argento vivo addosso
bati se koga kakor živega ognja aver paura di qcn. come il diavolo dell'acqua santa
iti kakor ogenj po deželi diffondersi in un baleno
bengalični ogenj bengala
Elijev ogenj fuoco di Sant'Elia
grški ogenj fuoco greco
olimpijski ogenj fuoco olimpico
rel. večni ogenj (pekel) il fuoco eterno
metalec ognja lanciafiamme
požiralec ognja mangiafuoco
teh. v ognju obstojen resistente al fuoco, refrattario, ignifugo
taborni ogenj fuoco, falò
igre, šport. med dvema ognjema palla a sfratto
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
ni dima brez ognja non c'è fumo senza arrosto

pobljúvati (-am) perf. ➞ bljuvati vomitare addosso (a qcn., a qcs.); insudiciare

red-dō -ere -didī -ditum (sinkop. iz *re-d(i)-dō; obl. *didō je star. reduplicirana obl. glag. dō; prim. skr. dá-dā-ti, gr. δί-δω-μι)

I. (re = nazaj)

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), povrniti (povračati, povračevati) (naspr. dare, accipere, adimere, committere): omne argentum Pl., meum mihi reddere Ter., quae utenda acceperis, … iubet reddere Hesiodus Ci., obsides, HS LX Domitio, captivos C., alicui amissa L., redde hostem O. privedi zopet sem; pren.: ut te (sc. medicus) … reddet caris propinquis H., lux reddita menti V., patriis aris redditu V., urbem senatui ac populo Romano, templa diis reddita (sc. esse) T.; z abstr. obj.: L., V., Suet. idr., libertatem Syracusanis reddere (naspr. adimere) N., otium totā Sicilia N., salutem N. podariti življenje in svobodo, quibus (sc. Bellovacis) ille pro meritis civitatem eius immunem esse iusserat, iura legesque reddiderat C. vrniti (pustiti) sodstvo in ustavo, senatus Thermitanis urbem, agros, leges reddidit Ci. je vrnil, je pustil.

2. refl. kreniti nazaj, napotiti se nazaj, (po)vrniti ((po)vračati) se k čemu, h komu: se reddere convivio L., lux terris se reddit V.; se alicui reddere zopet se pridružiti komu, npr. maioribus Plin. iun. vrniti se k prednikom, pridružiti se prednikom = umreti, Teucrûm se iterum in arma V. znova se postaviti nasproti (po robu), ima petunt, hinc se reddunt V. prihajajo zopet na vrh, zopet se pomaljajo; tudi med.: nec post oculis est reddita nostris V. se ni več prikazala, sic modo conbibitur, tecto modo gurgite lapsus redditur Argolicis ingens Erasinus in arvis O. se znova prikaže.

3.
a) vrniti, zopet od sebe da(ja)ti kaj, znebi(va)ti se česa: aspera arteria excipit animam eandemque reddit Ci., follibus auras accipere et reddere V., qui clam latuit reddente obscena puella O. iztrebiti se. occ. α) (o samicah) roditi, povreči, storiti: vivum onus reddere O., catulum partu O. β) (o zemljišču) da(ja)ti, prinesti (prinašati), roditi (rojevati), obroditi: Plin., Col. idr., fructum reddere Ter., Varr., reddit tellus Cererem H., sata cum multo faenore reddita O. ki so obrodile … γ) (o drugih stvareh, poseb. o življenju, sapi, glasu, šumu idr.): vitam Lucr., Sil. izdahniti, izdihavati, umreti (umirati) = animas reddere V. ali animam vacuas in auras reddere O. = spiritum L. ali ultimum spiritum Vell., toda animam reddere Ci., Plin. dihati; ianua stridorem reddit O. škripljejo, škripajo; cithara reddit sonum H. poje, daje zvok, vocem V., H. ali murmura O. oglasiti (oglašati) se, sanguinem Plin. (iz)bruhati, (iz)bljuvati, urinam Cels. puščati vodo, komu uhajati voda, crepitum (sc. ventris) Plin. (o oslu) spuščati vetrove, prdeti.
b) metaf. kaj slišanega ali naučenega na pamet povedati (govoriti), praviti, pripovedovati, govoriti, izjaviti (izjavljati), poda(ja)ti, (z)recitirati: puer reddit dictata magistro H., ego reddidi carmen Horati H., nomina audita reddere Q., modos voce H. peti, popevati, H., verba male O. slabo izgovarjati, insigne uxoris exemplum suo loco reddemus T.

4. s predik. acc. sprva = v prejšnji položaj (stan) da(ja)ti, postaviti (postavljati), narediti (delati) kaj kakšno: mare tutum reddidit N. morju je vrnil prejšnjo (nekdanjo) varnost, morje je zopet zavaroval, morje je spet naredil varno, loca tuta ab hostibus reddere C. zavarovati pred sovražniki (= narediti varne, kakor so bili poprej); potem v kak položaj (stan) nasploh (zlasti kak prejšnjemu nasprotni položaj (stan)) postaviti (postavljati), narediti (delati), napraviti koga za kaj, storiti koga kaj, za kaj: plures opera forensi suos reddiderat N. si je bil pridobil mnoge prijatelje, si je pridobil prijateljstvo mnogih, je pridobil na svojo stran mnoge, eum absens hostem reddidit Romanis N., homines ex feris mites reddere C., acrem (razkačenega) placidum reddere Ci. pomiriti, viscera saxea O., segetes laetas Col., formosum adulescentem exsectis virilibus semivirum (skopljenca) Lact.; redko v pass. z dvojnim nom.: Iust., Fl., Cels., Eutr., obscura moto reddita forma lacu est O. —

II. (re = za kaj, namesto česa, zopet)

1. (po)vrniti, plačati, poplačati (poplačevati) (naspr. dare, sumere, accipere): alias tegulas (za počene, strte druge vstaviti) Pl., oscula O., alicui operam Pl., beneficium Ci., Ter., Sen. ph., cladem L., vitam pro vita C., gratiam S., Cu., Col. dejansko se zahvaliti, vrniti (vračati) uslugo, izkazati (izkazovati) zahvalo.

2. (za zahvalo, v zahvalo) podariti (podarjati), darovati, izkazati (izkazovati): honorem alieni reddere L., O., honorem pro meritis Ci., suum sibi Pl., statuam pro vita C.; poseb. o zahvalnih daritvah: Tib., Suet. idr., Romae dierum XX supplicatio redditur C., lancibus reddimus exta V., super caespitem exta reddere T. preko ruše položivši žrtvovati = na ruši žrtvovati, reddite liba deae O. žrtvovati.

3. (dolg) vrniti (vračati), povrniti (povračati), poravna(va)ti, (po)plačati, dati, (obljubo) izpolniti (izpolnjevati), (kazen) (u)trpeti: non reddidit caprum, quem merui V. ni dal, lacrimas, quas debeo Ci., praemia debita V., pro vita vitam reddere C., reddi viro promissa iubebat V., sollemnia vota reddemus nymphis V., impietatis poenas reddat S., morbo naturae debitum reddere N. = umreti, mortem debitam pro patria Ci. smrt storiti, umreti, preminiti, pro aliquo O. ali lucem O., H. življenje (luč življenja) dati.

4. (na pravem mestu) da(ja)ti, odda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), izročiti (izročati), vročiti (vročati), preda(ja)ti: litteras regi N., ensem ereptum Turno V., rationem alicuius rei Ci. račun (odgovor) dati o čem, sua nomina O. dati pravo ime, imenovati s pravim imenom; occ. dovoliti (dovoljevati), pripustiti (pripuščati), dopustiti (dopuščati): superstitio (obvezujoča prisega) reddita divis V., conubia L., responsa V.

5. iz raznih rekel (npr. audire et reddere (prim. I. 3) voces O. (= „vračati glasove“ =) oglasiti (oglašati) se v odgovor, odzvati (odzivati) se (prim.: mugire boves … reddidit una boum vocem vastoque sub antro mugiit V.) ali atque huic responsum paucis ita reddidit heros V. je dal odgovor, je odgovoril) se je razvil pomen odgovoriti (odgovarjati), odvrniti: (sc. Echo) reddit verba novissima O. se oglaša, ponavlja, odmeva, redde, quae restant Ci. povej, talia reddit O., V. odgovori, odvrne, nullam vocem ad minas reddere Cu., mutua dicta reddere O. pogovarjati se, verba tot reddere O. le toliko odvrniti. Ker pa je vsak pravni odlok odgovor na kako vprašanje, tudi occ. kot jur. t.t.
a) ius (alicui) reddere pravno odločiti (odločevati), (raz)soditi, presoditi (presojati) razsoditi (razsojati), deliti pravico: C., L., T., Suet.; pl. iura reddere L. suo regia iura Quiriti reddere (o Romulu) O., iura adversus paganos ali per pagos vicosque reddere T., leo inter feras iura reddebat Ph.
b) iudicium reddere sodno preiskavo dovoliti, pričeti, sprožiti, sodno preiskati (preiskovati, preiskavati): Corn., in aliquem C. zoper koga, iudicium redditur, an reus causa sit mortis Q., reddere iudicium maiestatis T. zaradi veleizdaje.

6. posnemati (posnemovati), obnoviti (obnavljati), ponoviti (ponavljati), upodobiti (upodabljati): Lucr., Lucan., Mart., Sil., Stat. idr., qui te nomine reddet Silvius Aeneas V. ki bo istega imena, paternam elegantiam reddere Q., (sc. matrem) reddere ac referre Plin. iun., veteres (sc. auctores) Plin. iun., psittacus verba bene reddit O., omnia pictor reddiderat Petr.; occ. (iz jezika v jezik) prestaviti (prestavljati), prevesti (prevajati), preložiti (prelagati), razkladati, (raz)tolmačiti, razložiti (razlagati): verbo verbum H., quae legeram Graece, Latine reddidi Ci., verba Latine reddere O.

Opomba: Tudi redo pisano: Luc.; star. fut.: reddibo Pl.