Franja

īn-stō -āre, īnstitī, īnstatūrus (prim. tudi īnstar)

1. stati na čem: (Fortuna) saxo in globoso instans Pac. ap. Corn.; pren.: cuius rei … imago ante oculos semper nobis versatur et instat Lucr. nam je vedno prav pred očmi, rectam instas viam Pl. si stopil na pravo pot = imaš popolnoma prav; occ. obstati, ustaviti (ustavljati) se, ustanoviti (= nastaniti, naseliti, ustaliti) se kje: sive (velis) instare iugis V., in inimicissimā civitate instant Ci., in medio triclinio i. Suet.; abs.: instare instructos L.

2. tik koga (ob kom) stati (biti), v neposredni bližini biti: Fl., alii dixerunt cum legionibus instare Varum C., vestigiis instare L. za petami biti; occ. (kot voj. t. t.) potiskati koga, pritiskati na koga, za kom, pestiti, trdo prije(ma)ti, napadati koga; abs.: instare ferro coeperunt Ci., audacius nostros premere atque instare coeperunt C.; z dat.: acrius hostibus institit N., audacius i. hosti N., L., territis Cu., fugienti Eutr., fugientibus O., fugientibus instaturos victores Front., intacti abissent, incedenti instaturum alterum timuissent L., cedentibus i. Suet.; impers.: si instetur L., ubi instaretur T.

3. (nasprotnika) pritiskati, privijati, pestiti: instabat, urgebat Ci., i. adversario Ci., quoniam tibi instat Hortensius Ci., noli mihi instare Ci., insto accusatori Ci., nunc … nosmet ipsi nobis instemus Corn. priganjamo se sami med seboj; occ.
a) (s prošnjami) nadlegovati, moledovati, silno prositi, (s prošnjami) glušiti: instare Rubrius coepit Ci., cum iste vehementius instaret Ci., ego instare, ut mihi responderet, quis esset Ci.
b) (kako reč) neprenehoma opravljati, prizadevati si (za kaj), siliti v kaj, k čemu, ne (od)nehati, ne odstopiti (odstopati) od česa, ne opustiti česa, ne izogniti se česa, osta(ja)ti pri čem, vztrajati pri čem, stati na čem: T., Plin. iun., Sil., Amm. idr., instat Scandilius poscere recuperatores Ci., instans operi V., obsidioni i. Cu., vestigiis sequi L., proficiscentem sequi L., ego illud sedulo negare factum (esse), ille instat factum (esse) Ter., lenius instando O., maioribus animis i. O., unum instare de indutiis C. da le od enega ne odstopa, tj. kar se tiče premirja; pesn. s prolepso: Marti instant currum V. (neprestano delajoč) izdelujejo Marsu voz.

4. (o času in okoliščinah) bližati se, pretiti, groziti: instabat tempus proficiscendi N., Cu., instans bellum Ci., instans periculum N., instabat iudicium Ci., instant ludi Ci., curae instantes Cu., nox instat S., dies Lucan., hiemes L., partus prope instat Ter., exitium Pl., instantes clades L., de instantibus iudicare N. nujna vprašanja rešiti (reševati), confido iis poenam instare Ci. — Od tod adj. pt. pr. īnstāns -antis, adv. īnstanter

1. bližnji, kar bo takoj nastopilo, česar se je kmalu nadejati: si quicquam aliud nisi de instanti bello cogitatum putabunt Ci., instans periculum depellere N.

2. sinekdoha sedanji: Corn., Q., quae venientia metuuntur, eadem adficiunt aegritudine instantia Ci., controversia futuri, instantis, facti Ci.

3. metaf. preteč, grozeč, nujen, silen, strasten, živ: iustum virum non vultus instantis tyranni mente quatit H., praeverti ad Armenios instantior cura fuit T. je bila nujnejša, Pharasmanes instantius concurrit T., gestus instantior Q., instanter dicere Q., pronuntiare, petere Plin. iun., instanter promissa flagitare Amm., instanter urgere, dimicare, mortem intentare Amm., instanter flagitare Iust., Suet., instantissime compellere Ap., instantissime desiderare Gell., studiis instantissime deditus Aur.

intime [ɛ̃tim] adjectif notranji, intimen, najgloblji; tesno povezan, bližnji, zaupen, prisrčen, iskren, prijateljski; ki se tiče najožiega kroga; masculin zaupen prijatelj, intimus

ami masculin intime zaupen, zelo dober prijatelj
conseiller masculin intime tajni svetnik
conviction féminin, connaissance féminin intime globoko prepričanje, poznavanje
dîner masculin intime intimna večerja, večerja v najožjem krogu (domačih, prijateljev)
journal masculin intime intimen, tajen dnevnik
rapports masculin pluriel, relations féminin pluriel intimes intimni odnosi, spolni odnosi
vie féminin intime intimno, zasebno, osebno življenje
les intimes du président zelo dobri, zaupni predsednikovi prijatelji
nous serons entre intimes bomo intimna, zaključena družba (ožjih prijateljev)

intorno

A) avv. okoli, okrog:
levarsi d'intorno qcn. znebiti se koga

B) prep.
intorno a okoli, okrog; o:
intorno alla città okoli mesta
intorno al 1900 okoli leta 1900
lavorare intorno a un problema ukvarjati se s problemom
discutere intorno a razpravljati o čem

C) agg. invar. okoliški; bližnji

ȉskrnjī -ā -ē zastar. bližnji: ljubav prema -emu

joignant, e [žwanjɑ̃, t] adjectif sosednji, mejni, bližnji

populaire: joignant à tik ob

juntillo čisto bližnji, sklenjen (z), eden ob drugem

a pie juntillo, a pies juntillos trdno, trdovratno

Lèvant m (it. levante)
1. Bližnji vzhod, Jutrovo
2. levant, vzhodnik

Nächste¹, der, bližnji; Der Nächste! Naslednji!; jeder ist sich selbst der Nächste srajca je telesu najbližja

Nahbeben, das, bližnji potres

nahe¹ bližnji, bližajoč se; Kontakt: tesen; der Nahe Osten Bližnji Vzhod; von nahem iz bližine; nahe rücken/kommen ogrožati (koga); jemandem zu nahe treten užaliti (koga); nahe daran, [daß] dass ... tik pred tem, toliko da ne

nahegelegen, nahe gelegen bližnji

naheliegend, nahe liegend bližnji; figurativ očiten, razumljiv

nahestehend, nahe stehend bližnji, blizu (komu)

Nahost Bližnji Vzhod, in Nahost na Bližnjem Vzhodu; nach Nahost na Bližnji Vzhod

Nahziel, das, bližnji cilj

near² [níə] pridevnik
bližnji; pereč (problem); skop, varčen; levi (del živali, ceste); zvest (prevod)

a near friend zaupen prijatelj
near miss le malo zgrešen zadetek
it was a near thing komaj je šlo, za las je manjkalo
near work za oči naporno delo
the near distance del slike med ozadjem in sprednjim delom
near akin v bližnjem sorodstvu
ameriško near true skoraj gotovo
the nearest way najkrajša pot
the Near East Bližnji Vzhod

nearby [níəbái] pridevnik
ameriško bližnji

nȅdalek -a -o, dol. nȅdalekī -ā -ō nedaljen, bližnji: -a budućnost

neighbo(u)ring [néibəriŋ] pridevnik
soseden, bližnji, ki meji (to na)

nigh¹ [nái] pridevnik
blizek, bližnji