Franja

nimius 3 (nimis)

1. zelo (silno) velik, izreden, poseben: nimia memoras mira Pl., nimio opere (nimopere) Ci. (prav) zelo, nimio madidus crinis amomo Mart. Od tod
a) adv. acc. sg. n. nimium silno, zelo, izredno, pre … : videre nimium vellem Ter. silno (zelo) rad bi videl, sed idem benefactum quo in loco ponas, nimium interest Ca. fr. ap. Gell. zelo, nadvse, nimium novum verbum Varr. čisto nova beseda, Philotimus homo fortis ac nimium optimas Ci. ep., o fortunatos nimium agricolas V. o presrečni; pogosto v zvezi nimium quantum izredno (neverjetno) je, kako veliko (mnogo, zelo), prav (silno) veliko, res mnogo, prav zelo, izredno, izjemno, neizmerno: sales in dicendo nimium quantum valent. Ci., differt inter honestum et turpe nimium quantum Ci., possidebat nimium quantum Gell.; v enakem pomenu tudi: nimium quanto Gell. in nimium quam Pl.
b) adv. abl. sg. n. nimiō (pravzaprav abl. mensurae, poseb. pri komp.) zelo, res zelo, prav dosti, izredno, pogosto, često = multō (za) mnogo, precej, dosti, dokaj: nimio magnae Pl., nimio melius, nimio celerius Pl., nimio mavolo Pl. dosti raje (hočem).

2.
a) adj. (o stvareh) čezmeren, prekomeren, prevelik, prehud, preveč česa (naspr. modicus, parcus): n. pertinacia atque arrogantia C., lenitas, lenitudo, celeritates Ci., vitis Ci. preveč bujna, n. calor Ci., sol O. ali soleo Sil. prehuda pripeka, imber O.; non est nimium z ACI: eos non est nimium in annos singulos vini q. X ebibere Ca.; (o osebah) α) brez mere, nezmeren, prevzeten, ohol, ošaben: nimius in honoribus decernendis Ci., nimius mero H., rebus secundis nimii T. prevzetni, nimius corrigendis moribus Aur., nimius est, multus est Aurelianus ap. Vop.; z loc.: nimius animi S. fr., L., Sen. ph. prevzeten, nimius imperii L. zlorabljajoč svojo moč, nimius pugnae cruoris Sil.; tudi nimius sermonis T. blebetav, jezičen. β) prevelik = premogočen, presilen: praeclarum virum (sc. Pompeium), sed nimium iam liberae rei publicae Vell., (sc. vicesima legio) legatis quoque consularibus nimia ac formidolosa erat T., iam nimius et potens altero tribunatu Fl. Od tod α) adv. acc. sg. n. nimium preveč, pre … (naspr. parum, satis): nimium diu Ci. predolgo, n. diligenter, n. familialiter, n. felix, n. multi Ci., paulo n. redundare Ci. nekoliko preveč, illud non probo Ci. ep. ne preveč, ne ravno, ne posebno, leges n. accomodatae Antiocho L., n. breves flores H., o nimium nimiumque oblite tuorum O., neu patruum sibi Othonem fuisse aut oblivisceretur unquam aut nimium meminisset T., n. meminisse (naspr. parum meminisse) Plin. iun. β) adv. abl. sg. n. nimiō, poseb. kot abl. comparationis pri komp. = preveč, čezmerno, prekomerno: nimio haec impudenter negas Pl., te nimio plus diligo Antonius in Ci. ep. več kot preveč, kar preveč, Albi, ne doleas plus nimio H., nimio plus est O. več kot preveč.
b) subst. nimium -iī, n preveč, preobilica (naspr. parum): pro Cluentii voluntate nimium, pro rei publicae dignitate parum, pro vestra diligentia satis dixisse videor Ci., indecorum est omne nimium Q.; z gen.: nimium boni (sreče) Enn., hostium L., regni O., auri Plin.

prōdigo

A) agg. (m pl. -ghi)

1. razsipen, potraten:
figliol prodigo pren. izgubljeni sin

2. darežljiv, radodaren:
essere prodigo di premure biti zelo pozoren
prodigo di parole blebetav

B) m (f -ga; m pl. -ghi) razsipnež, razsipnica; radodarnež

tongued [tʌŋd] pridevnik
ki ima jezik

long-tongued klepetav, blebetav

ἀ-θῠρόγλωττος 2 ἀ-θυρόστομος 2 poet. (θύρα, γλῶττα oz. στόμα), blebetav, jezičen.

ἀμετρο-επής 2 (ἔπος) ep. blebetav; brezmerno govoreč, kvasač, žlobudra.

λάλος 3 blebetav, jezičen.

πολύ-λογος 2 (λέγω) blebetav, zgovoren.

πολύ-μῡθος 2 ep. mnogobeseden, blebetav.

στόμ-αργος 2 (ἀργός) poet. blebetav, jezičen, opravljiv, obrekljiv; opravljivec.

φλύᾱρος 2 (φλύω) blebetav, jezičen NT; subst. ὁ φλύαρος = φλυαρία.