thunder1 [ɵʌ́ndə] samostalnik
grom, grmenje, tresk
zastarelo neurje, blisk
figurativno grmenje, hrup
množina gromovit, ognjevit govor
thunders of applause gromovito odobravanje (ploskanje)
in thunder! pogovorno gromska strela!
Jove's thunders strele
blood and thunder pogovorno ki vzbuja živo zanimanje (interes), senzacionalen
a clap of thunder grom, tresk
thunder and lightning grmenje in bliskanje
to steal s.o.'s thunders figurativno izkoristiti orožje (ali prednosti) kake osebe, odvzeti komu adute iz rok, posnemati postopek ali način izdelave kake osebe
Zadetki iskanja
- tonnerre [tɔnɛr] masculin grmenje, grom; velik hrup; familier blisk, strela; udarec
coup masculin de tonnerre grom, strela, figuré hud udarec
coup masculin de tonnerre dans un ciel bleu strela z jasrtega (neba)
tonnerre d'applaudissements viharen aplavz
(familier) fille féminin du tonnerre kolosalno dekle
(familier) le tonnerre est tombé tout près d'ici strela je udarila čisto blizu
(mille) tonnerre(s)!, tonnerre de Dieu! gromska strela!
du tonnerre (familier) kolosalen - zigzag moški spol cikcak; figurativno blisk
andar en zigzag cikcak hoditi (pijanec) - бли́скавка -и ж., blískavica -e ž., blísk -a m., stréla -e ž., zadŕga -e ž.
- ви́блиск -у ч., blísk -a m.
- мблния f blisk, strela; nujna brzojavka; patentna zaponka;
с быстротой молнии bliskovito;
сверкает м. bliska se; - прoблеск m preblisk, blisk, svetlikanje;
прoблески надежды iskrica upanja - сполох m (prov.) severni sij; blisk; (vulg.) preplah
- Astrapē -ēs, f (gr. ἀστραπή) Svetleči se blisk (pooseb.), Apelova slika: Plin.
- fogonazo moški spol veliko ognjišče; ognjen blisk (iz puške)
- fulgurālis -e (fulgur) ki zadeva blisk, strelo: libri Ci., Amm. knjige o strelah = knjige, ki učijo, kako razložiti pomen strel in dognati potrebno spravo zanje.
- Kugelblitz, der, krogelni blisk, kroglasti blisk
- manubia -ae, f (manus in habēre) kot avgurski t.t. strela in grom, blisk in tresk (gromotresk): prima (secunda, tertia) manubia Sen. ph., Fest., manubiae fulminis, Minervales Serv., tres manubiae Sen. ph. trojni treski, tri vrste treska, fatales manubiae Amm. — Pogosteje pl. tant. manubiae (manibiae) -ārum, f
1. od sovražnika predan ali mu vzet vojni plen vojakov: Naev. ap. Non., Fl., optimā fide partiti manubias sumus Petr.; (skupni) izkupiček (iztržek) od prodanega plena: qui ex manubiis portionem praedae peterent Iust.; vojskovodjev delež plena (denar, ki ga je vojskovodja nav. porabil za gradnjo ali olepšavo kakega javnega poslopja idr. ali za izdelavo kakega umetniškega dela: Ca. ap. Fr., T., Plin., Fl., Suet., fecit idem (sc. Tullus Hostilius) et saepsit de manubiis comitium et curiam Ci., his ex manubiis Athenarum arx ornata est N., Iovem ornarat e manubiis Carthaginiensium Gelo Ci., aedem Fortis Fortunae de manubiis faciendam locavit L., porticum Quintus Catulus de manubiis Cimbricis fecit Ci., de manubiis duos fornices fecit L.
2. metaf. rop, plen, dobiček (poseb. nezakoniti), delež, žeparstvo: has manubias Roscio concedere Ci., qui manubias sibi tantas ex L. Metelli manubiis fecerit Ci., praedae et manubiae, manubiae et rapinae Suet. - mȕnjēvan -vna -o
1. bliskovit: -a brzina
2. ekspr. bliskoven, hud kot blisk: munjevan bič - Perlschnurblitz, der, ogrličasti blisk
- pfeilschnell hiter kot blisk
- streak2 [stri:k] prehodni glagol
obeležiti s progami, narediti proge ali črte
neprehodni glagol
dobiti črte (proge)
figurativno hiteti, drveti kot blisk, šiniti, švigniti - thunderbolt [ɵʌ́ndəboult] samostalnik
blisk z gromom, strela
figurativno huda grožnja; strela (z jasnega neba)
the thunderbolt of tyranny bič tiranije
a thunderbolt of war drzen vojščak - volare1
A) v. intr. (pres. volo)
1. leteti:
non si sente volare una mosca pren. tišina, da bi slišal muho leteti
volare senz'ali pren. delati kaj nemogočega
volere o volare zlepa ali zgrda
2. ekst. leteti (letalo):
volare ad alta, a bassa quota leteti visoko, nizko
volare sulla città leteti nad mestom
3. ekst. leteti (potovati z letalom; delati kot letalsko osebje)
4. ekst. odleteti, zleteti, razleteti se; pognati, poganjati se:
volare in briciole, in schegge zdrobiti se v mrvice, razleteti se na drobce
il portiere è volato sul pallone vratar se je pognal za žogo
volano gli schiaffi letijo klofute
5. ekst. pasti, padati:
volar giù pog. pasti (z višine)
6. ekst. dvigniti, dvigovati se; povzpeti se; odleteti (tudi pren.):
volare al cielo, in cielo evfemistično umreti
7. pren. steči, odbrzeti, oddirjati:
l'automobile vola sull'autostrada avto dirja po avtocesti
8. pren. širiti se:
volare per le bocche di tutti širiti se od ust do ust
9. pren. poleteti (daleč v času in prostoru); vrniti, vračati se:
con la memoria volò alla giovinezza lontana v spominu je poletel v daljno mladost
10. pren. bežati, hitro, kot blisk miniti, minevati:
il tempo vola čas beži
11. žarg. leteti (pod vplivom mamila)
B) v. tr. lovstvo klicati (ptiče) - молнийный od bliska; kot blisk