Franja

подходить, подойти prihajati, priti, (pri)bližati se, iti pod kaj, pristopati, pristopiti; biti prikladen, biti primeren;
лес подходит к пашне gozd meji na njivo;
пальто подходит мне под мёрку plašč mi je ravno prav;
вы подходите один к другому vidva sta si podobna;
п. к вопросу lotiti se vprašanja;
п. к концу pohajati, poiti

приспевать, приспеть pravočasno prihajati, priti, (pri)bližati se, prihiteti

allūdō (adlūdō) -ere -lūsī -lūsum

1. igraje bližati (približevati) se, igrati, nagajivo šaliti, ljubkovati se s kom; abs.: nunc alludit (taurus) viridique exsultat in herba O., quasi alludens Suet. v šali; z ad: coepit ad id (scortum) alludere et me inridere Ter., veluti ad notam (mulierem) allusit Iust.; z dat.: Plin., (Cicero) Trebatio... alludens Q.; pren. (v govoru) namigniti (namigovati) na kaj: Phidias Homeri versibus egregio dicto allusit Val. Max., alludens tali cavillo Aur.

2. v šali doda(ja)ti ali dostaviti (dostavljati), šaliti se k čemu: heus, etiam mensas consumimus! inquit Iulus, nec plura adludens V., Galba autem alludens... multas similitudines afferre Ci.; z dat.: qui occupato adluserit Ph.

3. o poosebljenih neživih bitjih,
a) (o valovju) udarjati ob kaj, pljuskati ob kaj; abs.: in alludentibus undis O., ubi adludit unda Plin.; z dat.: extremis alludunt aequora plantis Stat.; z acc.: omnia quae... fluctus salis adludebant Cat.
b) (o vetru) pihljati v kaj, šumljati v kaj, opihljevati kaj: comas ac summa cacumina silvae lenibus adludit flabris levis Auster Val. Fl.; tako tudi o drevesu, ki ga maje veter: curvata suis fetibus ac tremens adludit patulis arbor hiatibus Sen. tr.

4. pren.: genus eorum, qui sapientiae adludunt Sen. ph. ki se bližajo modrosti, prope posita speique nostrae adludentia sequamur Sen. ph. držimo se bližnjih in našemu upanju se ponujajočih reči.

autumnāscō -are (autumnus) nagibati se k jeseni, bližati se jeseni (o poletju): M.

border² [bɔ́:də] prehodni glagol & neprehodni glagol
obrobljati; mejiti, dotikati se
figurativno bližati se čemu

to border upon mejiti na kaj, podoben biti čemu
she bordered on tears komaj je zadrževala solze

gegeneinanderlaufen^*, gegeneinander laufen* bližati se drug drugemu; Meinungen: biti nasproten

sink^*2 [siŋk]

1. neprehodni glagol
(po)toniti, potopiti se, utoniti; upasti (o reki), znižati se, zmanjšati se; padati (cene); pasti (ugled); zaiti (sonce); spustiti se na zemljo (mrak); usesti se; ponehati (vihar); vpiti se (barva); pogrezniti se, udirati se, sesesti se; pasti (into v)
slabeti, giniti, onemoči, bližati se koncu; podirati se, rušiti se; podleči, kloniti; veniti, hirati, propadati

2. prehodni glagol
potopiti (ladjo), pogrezniti, uničiti, pokvariti, povesiti (glavo); znižati, spustiti dol (cene); vrtati, dolbsti (vodnjak, luknjo); vrezati (žig itd.); pustiti ob strani, ne posvečati pozornosti (čemu); pozabiti (prepir); neugodno naložiti (kapital), izgubiti (denar); skrivati, prikriti, zamolčati

sink or swim! ali plavaš (se rešiš, prideš na zeleno vejo), ali pa utoneš!
here goes, sink or swim zdaj gre za biti ali ne biti
to sink beneath the burden kloniti, zrušiti se pod bremenom
her cheeks have sunk lica so ji upadla
to sink all considerations na nič se ne ozirati, iti prek vsega
the dagger sank in to the hilt bodalo se je zadrlo do držaja
to sink a die izrezati žig
to sink one's differences odložiti ali poravnati svoje spore
the dye sinks barva se vpija
he sank in my estimation padel je v mojih očeh (moji cenitvi)
this event sank into my mind (memory) ta dogodek se mi je globoko vtisnil v spomin
to sink an important fact zamolčati (izpustiti, ne omeniti) važno dejstvo
to sink into the grave zgruditi se v grob, umreti
this ground sinks little by little ta tla se polagoma ugrezajo
she sank her head in her hands povesila je glavo v roke
to sink one's individuality ne poudarjati svoje osebnosti
to sink into insignifcance postati nepomemben
to sink one's own interests pozabiti na (žrtvovati) svoje lastne interese, biti nesebičen
to sink on one's knees spustiti se (pasti) na kolena
the light is sinking svetloba pojema
the old man is sinking rapidly starček rapidno slabi, hira
to sink money vložiti svoj denar v nekaj, iz česar ga ni lahko dobiti; izgubiti svoj denar pri takem poslu
to sink one's money in a life annuity naložiti svoj denar v dosmrtno rento
to sink into oblivion (poverty) pasti (priti) v pozabo (v revščino)
to sink an oil-well izvrtati petrolejski vrelec
to sink a post zabiti drog v zemljo
to sink the prices znižati cene
to sink a ship potopiti ladjo
to sink the shop ne govoriti o strokovnih stvareh; tajiti, skrivati svoj poklic
to sink into a deep sleep pogrezniti se v globoko spanje
his spirits sank pogum mu je upadel
the stain has sunk in madež je globoko prodrl
the storm is sinking vihar ponehuje
the sun sank below the horizon sonce je utonilo (zašlo) pod obzorje
to sink one's title prikriti, zamolčati svoj naslov (naziv)
to sink one's voice znižati svoj glas

ultimō -āre (ultimus) bližati se koncu, iztekati se: cum ultimarent tempora patriae Tert.

wane² [wéin] neprehodni glagol
pojemati (luna), upadati, pešati, popuščati, manjšati se; bledeti (svetloba); bližati se koncu, izginjati, izgubljati se, propadati; zmanjkovati

his popularity has waned rapidly njegova priljubljenost je hitro upadla
the summer is waning poletje gre h kraju
my strength is waning moči mi pojemajo

wear^*2 [wɛ́ə]

1. prehodni glagol
nositi (na sebi), imeti na sebi
figurativno nositi neko čast; ponositi, oguliti; utruditi, izčrpati
figurativno glodati

2. neprehodni glagol
nositi se, držati se, biti trajen (trpežen), vzdržati; obrabiti se, oguliti se, trošiti se; vleči se, počasi iti mimo, bližati se koncu, miniti
figurativno postati

worn cloths obrabljena, ponošena, oguljena obleka
a worn joke stara, obrabljena šala
to wear black nositi črno obleko, biti črno oblečen
to wear the breeches (trousers, pants) pogovorno nositi hlače, biti gospodar (o ženi v zakonu)
her courage wore thin pogum ji je polagoma upadel
to wear the crown nositi krono, figurativno biti kralj; religija postati mučenik
to wear one's coat to rags oguliti svoj suknjič
their friendship has worn well njihovo prijateljstvo se je dobro držalo
to wear the gown figurativno biti pravnik
to wear one's hair curled nositi (imeti) nakodrane lase
to wear one's heart on the sleeve figurativno reči vse, kar nam je na srcu, biti preveč iskren
to wear s.o. in one's heart biti komu vdan, nositi koga v svojem srcu
to wear horns figurativno biti rogonosec (varan soprog)
to wear a hole in dobiti luknjo (v obleki) od obrabe
to wear a pair of shoes comfortable iznositi, uhoditi (svoje) čevlje
to wear well dobro se nositi; biti mladega videza; vzdržati, prenesti kritiko
he wears well ne bi mu prisodili njegove starosti, videti je mlajši
she wears her years well dobro nosi svoja leta, videti je mlajša (kot je v resnici)
to wear the petticoat pogovorno biti copatar, biti pod copato
to wear thin postati oguljen; figurativno postati slab (medel, mlahav); zbledeti, izgubiti se, izginiti
to wear white oblačiti se v belo, biti belo oblečen
he is worn by care skrb ga gloda, grize
the day wears to an end dan se bliža kraju, polagoma mineva
she wears on me ona mi gre na živce

acercar [c/q] (pri)bližati

acercarse (pri)bližati se

acostar [-ue-] v posteljo položiti ali spraviti; približati (se); doseči obalo

acostarse leči, spat iti; bližati se (obali)

ad¹ k, proti, ob, označuje smer proti kakemu kraju (naspr. ab), ne pa prodiranja vanj (kar označuje in, naspr. ex)

A. V glasoslovnem oziru pomni st. lat. narečno obliko ar (prvotno at, prim. atavus): nihil ar me Luc., sicer tudi še v arvehant Ca., arcessere, arbiter. V sestavah se končni soglasnik (d, r) večinoma priliči: accurrere, afferre, agger, alludere, appellere, arripere, atterere; pred n in s obojna oblika: adniti in anniti, adsistere in assistere; pred nečistim s (S impura) stoji samo ā: āstare, āspergere (prek asstare, asspergere). Pomni še: adque, atque, *atqu' = ac.

B. Prislovno se rabi v sestavah ter pomeni (kažoč smer dejavnosti)

1. k, na, ob: adhinnire, admirari, adhortari, accipere, adversus idr.

2. v sestavah z glagoli premikanja: k, proti, pri-: adequitare, admovere, adire, accurrere, advenire, advocare idr.; tudi (dodajajoč) k čemu še kaj, vrh česa še kaj, do-: addere, addiscere, adicere, adquirere, adsumere.

3. pri glagolih mirovanja: ob, zraven, poleg: accubare, adiacere, adhaerere, astare.

4. pren. (izražajoč začetek in približevanje)
a) pri-, ob-, za-: adamare, adedere, arrodere, adurere.
b) blizu, približno, skoraj: adaeque (prim.: C. III. 1.)

C. Kot praep. z acc.

I. prostorno (krajevno)

1. na vprašanje kam? = k, proti: accedere ad aliquem Pl. (pri)bližati se komu = adire ad aliquem Pl., Ter., Ci., N., appropinquare ad summam aquam C., proficisci ad eum C. ali ad Syphacem L., ire ad hostem L. proti sovražniku, nad sovražnika, legiones ad hostem ducere C., L., ad genitore imas Erebi descendit ad umbras V., postquam ad aequora venit V., (pass.) ad hostem venitur N.; recessit ad auroram O., tendere manus ad Caesarem Ci. ali palmas (vultūs O.) ad sidera V., clamorem ad aethera tollit V., ea pars vergit ad septentriones C., ad meridiem N., ad orientem solem spectare C. proti vzhodu, adhinnire ad orationem Ci., ad sonitum vestigia torsit V. v smer glasu, ad omnes partes C. na vse strani, quem ad finem Ci., C., L. do koder, ad infimum C. navzdol, respectare ad tribunal L.; pri glag. pošiljanja, pisanja, poročanja (v sl. večinoma sam dat.): allegare aliquem ad aliquem Ci., litteras, epistulam dare ad aliquem Ci., librum ad aliquem mittere Ci. komu poslati = posvetiti; od tod tudi (elipt.) v naslovih: liber ad Rhodios de Manlii rebus gestis N., M. Tulli Ciceronis Cato maior de senectute liber ad T. Pomponium Atticum Ci.; perferre ali nuntiare aliquid ad aliquem Ci., referre ad senatum Ci., reportare ad aures alicuius V.; pren.: ad hoc consilium cum plerique accederent N., ad amicitiam alicuius accedere C., se aggregare ad alicuius amicitiam C., se inclinare ad causam senatus L., incumbere ad laudem Ci. ali ad ulciscendas iniurias Ci.; occ.
a) (pri krajevnih imenih) v okolico, v krajino česa, pred kak kraj: ad Capuam proficisci Ci., ad Genuam pervenit C., a Salonis ... ad Oricum venit C., Marius ad Zamam pervenit S., ad Veios exercitus ductus L.
b) (tja) do: ab imis unguibus usque ad summum verticem Ci., cinctae ad pectora vestes O., urbs ad solum diruta Cu., extendere agmen ad mare Cu.

2. na vprašanje kje? = pri, blizu pri, ob (prim. apud): ad suum maneat patrem Pl., ad me fuit Ter., Ci. obiskal me je, ad eius pedes iacet Ci., sepultus est ad quintum lapidem N., ad Hispaniam esse C., ad impedimenta pugnatum est C., pilum ducere ad Caesarem C., adest (constitit) ad aras V., multum fleti ad superos V. na zgornjem svetu, adesse (manere C.) ad exercitum L., surgit ad hos O. pred, med temi, cenare ad aliquem Gell.; nomen ad omnes nationes sanctum C., ad vulgus ingratum iudicium L. (pri) ljudstvu; gloria ad posteros T.; kratko: victoria ad Cannas, proelium ad Trebiam L., fidus ad limina custos V. na pragu (bivajoč); pomni voj. izraz: ad urbem esse (manere, remanere) Ci. "pred mestom biti (ostati)", o poveljniku, ki je moral taboriti pred mestom (najmanj mille passus), v katero ni smel, ker je imel imperium; ad lunam V., H. ali ad lumina lunae O. v mesečini, ad lumen Ci. = ad lumina O. = ad lucernam Varr. = ad lychnuchum Ci. pri luči, ad cantum L. Andr. med petjem, ad tibiam ali ad tibicinem canere Ci. ob spremljanju piščali ali piskača peti, ad strepitum cytharae cessatum ducere curas H. ob ..., ad vinum Ci., O. pri vinu; pri. glag govoriti, obravnavati ipd. je ad pri = pred: ad populum, ad plebem, ad senatum dicere ali loqui Ci., L., ad Caesarem meam causam agas Ci. ep., ad iudicem sic agi solet Ci., tako tudi: quaerenda erit excusatio ad Brutum Ci.; occ.
a) (pri krajevnih imenih) v okolici, v bližini, blizu: ad Alesiam castra fecit Ci., ad Mutinam bellum gerebatur Ci.
b) (navidezno =) na, pri, ob: ad hanc manum est sacellum Ter., ad manum habere aliquid L. kaj pri roki imeti, ad dext(e)ram Ci., ali ad sinistram Pl., Ci., (sc. manum) = ad dextra, ad sinistra Plin. na desni, na levi, ad forum Ci. na forumu, ad omnia deorum templa Ci., ad aedem Felicitatis Ci.; od tod elipt.: ad Castoris, ad Bellonae (sc. aedem) Ci., habitabat rex ad Iovis Statoris L., quibus ad Murciae datae sedes L.

II. časovno:

1. do, ob, v = v teku, tekom (označuje roke ): ad quam diem Ci., ad diem (dictam) Ci., ad praestitutam (certam) diem Cu., ad Nonas Ci., ad tempus Ci., C. za časa = o pravem času, utrum nunc veniam an ad annos decem Ci. v desetih letih, cur ego doleam, si ad X milia annorum gentem aliquam urbem nostram potituram putem? Ci., ad (ob) adventum imperatorum decesserant N.; preg.: ad Calendas Graecas solvere Augustus ap. Suet. o sv. Nikoli (prim. Calendae).

2. (tja) do (označuje časovno smer): ab hora septima ad vesperum pugnatum est C., ad senectutem vixit N., ad extremum Ci. ali ad postremum Pl., C., L. idr. ali ad ultimum L. nazadnje, naposled, ad finem servati amores O., ad id (hoc) tempus Ci., C. dotlej, doslej = ad id (hoc) L., ad hoc aetatis, diei L., ad solis occasum C., V., ad noctem Cu., ad multam noctem C. globoko v noč, ad nostram memoriam N. do naših časov; pogosto v zvezi z usque: usque ad extremam aetatem ab adulescentia N., usque ad septimum diem N.

3. na, za (označujedobo, ki je čemu že naprej odmerjena): ad exiguum tempus Ci. = ad breve tempus Plin. za malo časa, ad paucos dies Ci. za nekaj dni, ad tempus Ci. za čas, začasno, ad quoddam tempus Ci. za nekaj časa, ad praesens Plin., T., Suet. za zdaj, do sedaj: Amm.

4. okoli, pod (z acc.), proti (približno označujedobo): ad vesperum, ad meridiem, ad mediam noctem Ci., ad hiemem S. proti zimi, ad extremam orationem C. proti koncu govora.

III. določa število in mero

1. do (katerega števila ali katere mere): obsides ad numerum miserunt C. do določenega števila = polnoštevilno, ad LXXX pedes Cu. celih 80, ad mediam (sc. partem) L. na polovico, ad plenum H. polno do vrha = v izobilju, eadem ad decem homines servabitur portio Cu. za prvih deset, ad assum perdere viatica S. do zadnjega beliča, ad nummum convenire Ci. do beliča, ad unum omnes Ci. vsi do zadnjega (in ta tudi), naves ad unam omnes C.; brez omnes: exosus ad unum Troianos V. do zadnjega moža, sententiae sunt assensi ad unum Ci., prim.: qui de servis liberisque ad impuberes supplicium sumit C. do nedoraslih = z nedoraslimi vred; ad verbum ediscere Ci. dobesedno, hunc locum ad litteras subieci Q. do črke; pren.: si quid poscam, usque ad ravim poscam Pl., incautos ad satietatem trucidabis L., zlasti: (usque) ad necem, ad mortem caedi Ci. do smrti, ad internecionem Cu., ad miserationem evinci T. do solz ganjen biti. Prislovni izrazi: ad fatim (gl. affatim), ad ultimum L. ali ad extremum Ci. do zadnjega, do skrajnosti, prav zelo, ad liquidum L. do jasnosti, ad summam Ci. idr. v celem, nasploh.

2. okoli, blizu (približno označuje število in mero): talenta ad quindecim coëgi Ter., ad quadraginta eam posse emi minumo minas Pl., homines ad quindecim Ci., puberes ad XXX L., familia ad hominum milia X C., cum annos ad L natus esset Ci., equitatus ad numerum quattuor milium C., oppida numero ad XII C.; v tem pomenu tudi (redko) prislovno: occisis ad hominum milibus IV C. okoli, blizu, kakih 4000 mož, ad duorum milium numero ceciderunt C.

IV. označuje druga razmerja

1. namen: na, za: exercitus contrahitur ad bellum Aegyptium N., ire ad solacia N. tolažit, regem ad supplicium reposcunt V., mutatis ad celeritatem iumentis C. zaradi hitrosti, victores Persas ad praedam discurrisse Cu.; pogosto z acc. gerundii ali gerundivi: irato facultas ad dicendum data Ci., argumentum ad scribendum alicui deest Ci., pertinere ad effeminandos animos Ci., ad quod bellum gerendum praetor factus N. za vodstvo, večinoma v zvezi z adj. in adj. participii: ad omnes aptus C., promptus ad arma O., iuvenci fortes (dobri) ad aratra V., doctus, natus, paratus, utilis ad ... Ci. idr., aemulus ad deterrima T.; ali z glagoli: ad id factum Ci., C., qui ad id missi erant L. za to, v ta namen, ad id fabrefacta navigia L., duae cohortes ad id ipsum instructae intus L. prav za to, prav v ta namen; redko brez zveze s kakim adj. ali glagolom: nihil aderat adiumenti ad pulcritudinem Ter., res, quae sunt (služijo) ad incendia C. ali ad oculorum morbos ... Ci. ali remedium ad tertianam Petr. ali radicum genera ad morsus bestiarum Plin. za = proti; prim. rekla: nihil ad me! Ci. meni nič mar, quid (id) ad me? Ci. kaj to meni mar? kaj to mene briga? kaj meni za to? quid ad rem? Ci. (v vseh teh reklih je treba dostaviti glag. pertinet). Tako poseb. za napoved opravila, za katero je kdo ali kaj namenjen: alere canes ad venandum Ter. lovske pse, servos ad remum dare L. za veslače, comparasti ad lecticam homines Cat., biiugi ad frena leones V. vprežna, ukročena, argentum ad vescendum factum L. srebrno namizno posodje; occ. glede, z ozirom na kaj, kar se tiče česa (navadno z adj.): modestus ad omnia alia Ter., impiger ad labores belli Ci., insignes ad laudem viri Ci., ad motus concursusque leviores N., infractae ad proelia vires V.; nec in stabulis nec ad pectora segnes V., vir ad cetera egregius L. v drugih ozirih = sicer, tutus ad ictus L.; brez adj.: vel ad gratiam vel ad opes vel ad dignitatem Ci., nomina ad aliquid (ὀνόματα πρός τι) Q. odnosna, relativna; z glagoli: non comparandus hic ad illum est Ter., ad honorem antecellere Ci., disputare ad aliquid Ci. o čem, hoc impedimento est ad pugnam C.

2. vzrok: na, po, iz, zaradi, vsled: respondere ad aliquid Ci., C., O., quae (urbes) ad spem diuturnitatis conderentur Ci. v nadi, ad vocem (clamorem) concurrere C., V., ad illorum preces O., ad verba revocantis resistit O., ad nomen Thisbes oculos erexit O., ad famam belli novas legiones conscribere L., ad ducis casum perculsa magis quam irritata est multitudo L., seu ad metum (boječ se) virium seu ad spem (nadejajoč se) veniae cum dedissent sese L., cum actae boves quaedam ad desiderium ... relictarum mugissent L. iz poželenja po ... = pogrešajoč jih, ad nutum C., Cu., ad eius conspectum Cu.

3. način: po, v smislu: ad lineam, ad perpendiculum, ad istorum normam Ci., ad voluntatem Ci., C. po svoji (njegovi) volji, ad arbitrium C. po svoji (njegovi) presoji, ad imperatum C., ad praescriptum agere C., ad edictum convenire L., ad certum pondus C., ad hunc (eundem) modum C. na ta (isti) način, takole, prav tako, quem ad modum Ci. kakor; ad naturam Ci. naravi primerno, naravno, ad speciem C. navidez, ad tempus Ci. času primerno, po okoliščinah; occ. vzporeja: v primeri s (z), poleg, proti: ad sapientiam huius ille nugator fuit Pl., homini non ad cetera Punica ingenia callido L., scuta ad amplitudinem parum lata L., haec ad nostram consuetudinem sunt levia N., terram ad universi caeli complexum quasi puncti instar obtinere Ci.; elipt.: at nihil ad nostram hanc Ter., quem cognovimus virum bonum et non illiteratum, sed nihil ad Persium Ci.; pri vzporejanju dveh razmerij = proti: quomodo est filius ad patrem, sic est filia ad matrem Varr., ut unum ad decem, ita decem ad centum Q.

4. (dodaja): k čemu še, poleg česa še: hoc unum ad pristinam fortunam defuit C., ad cetera vulnera hanc quoque plagam infligere Ci., ad haec accedit, quod ... Ci., nisi quid vis (vultis) ad haec Ci.; od tod ad hoc, ad haec S., L. vrh (poleg) tega, ad omnia, ad cetera L.

Opomba: Ad zapostavljen: volabat litus ... ad Libyae V., ripam ad Araxis T., zlasti za zaimki: quem ad Pl., quam ad Ter., quos ad Ci.; tudi: augendam ad invidiam T.

allegar [g/gu] zbrati, nakopičiti; približati; prideti, priložiti

allegarse bližati se, priključiti se, zraven priti

aller*¹ [ale] verbe intransitif

1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

aller et venir hoditi sem in tja
s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

2. (način):

aller à pied iti peš
aller à cheval jezditi
aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
aller nu pieds iti bos
aller au pas iti v koraku
aller son petit train počasi se pomikati naprej
aller à la file iti v vrsti eden za drugim
aller de front vštric iti
aller de compagnie skupaj iti
il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
vous allez trop loin predaleč greste

3. (smer):

aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
aller à la guerre iti na vojno
aller de place en place iti od kraja do kraja
aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
aller en avant naprej iti
allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
aller à l'eau iti po vodi
aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
aller dehors iti ven
aller en justice iti pred sodišče
aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
aller trouver poiskati
aller voir obiskati, iti na obisk k
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
aller de mal en pis vse bolj se slabšati

4. (dejanje):

aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
aller au feu prenesti visoko temperaturo
aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
aller à l'échec doživeti neuspeh
nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
aller de pair skupaj spadati
aller au plus pressé najnujnejše narediti
aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
aller aux urnes iti na volitve, voliti
aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

5. (pomožen glagol):
(bližnja prihodnost)

je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

6. (izrazi):

les affaires vont bien posli gredo dobro
l'eau va à la rivière voda teče v reko
vous y allez fort! pretiravate!
mon pouls va bien moj pulz je v redu
cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
ainsi va le monde tako je na svetu
il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
il y va de votre vie gre za vaše življenje
cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
(počutje)

comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
ça va to gre, to zadostuje
ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
je vais mieux bolje mi je
(velelnik)

allons! no, no! poslušajte naprej!
allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
allons, dépêchez-vous! pohitite no!
allez-y doucement! (le) počasi!
allez toujours! le, kar naprej!
on y va! takoj! že grem! že prihajam!
je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
va! (je) že dobro! zaradi mene!
va pour ... naj bo ...
va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
vas-y! daj! pogum!
va-t'en! proč s teboj! poberi se!
va-t'en au diable! pojdi k vragu!
allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
le bouton s'en va gumb se komaj še drži
je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi

ambiō -īre -īvī in -iī -ītum (ambi in īre)

1. obiti, obhoditi (obhajati), iti, hoditi okrog česa: ut terram lunae cursus proxime ambiret Ci., curru... ambibat Siculae cautus fundamina terrae O., iubet a civibus urbem ambiri Lucan.; occ. (izogibajoč se) obiti (obhajati): deviis... itineribus ambiens patriam et declinans T.

2. pren.
a) obdajati, obtekati, obkrožati: undique ambientibus ramis Cu., insula, quam amnis Euphrates ambiebat Vell., muros... mare ambiebat Cu., silvas profunda palus ambibat T., porticūs, quīs templum ambiebatur T., densa circumstantium corona... iudicium multiplici circulo ambibat Plin. iun.
b) obda(ja)ti, obrobiti (obrobljati) kaj s čim: plagis silvas O., propriis quaeque domus muris ambiretur T. vsaka hiša naj bi imela krog in krog svoje zidovje, clipei oras ambiit auro V., vallum armis ambire T. z oboroženci obdati; pren.: insidiis quid nunc fallacibus ambit? Val. Fl. omrežuje.

3. (proseč) okrog (mnogih) hoditi, (več oseb) prositi = proseč obiti (obhajati), prositi jih česa, poprositi, zaprositi jih česa; abs.: vicatim ambire Ci. ep.; z acc. personae singulos ex senatu ambiundo nitebantur, ne... S., ambierat Venus superos O., amb. amicos Ter. priliznjeno muzati se okoli prijateljev, amicos per reges Lamp.; z acc. rei (česa): palmam histrionibus Pl.; z ad: ad id, quod agi videbatur, ambientes L. za dosego tega, da bi dosegli to; s finalnim stavkom: Suet.; occ.
a) (o kandidatih za častne službe, ki so hodili od meščana do meščana in ga prosili za glas) prositi za glas, potegovati se za kako častno službo, prositi zanjo, iskati jo, priporočati se (potegovati, poganjati) se zanjo; abs.: virtute ambire oportet, non fautoribus Pl., quod si comitia placet in senatu habere, petamus, ambiamus! Ci., vetustate familiae fretum non valde ambiendum putare Ci., ego ambio, ego periclitor Plin. iun.; z acc. personae: ab eo, qui populum candidatus circumit, ambit Varr.; v pass. z nom. personae: (populus) facit eos (magistratūs), a quibus est maxime ambitus Ci., cives... mandant imperia, magistratūs, ambiuntur, rogantur Ci.; z acc. službe: quasi magistratum sibi ambiverit Pl.
b) obrniti (obračati) se na kakega posameznika, s prošnjo obrniti se nanj, prositi ga, poprositi, zaprositi ga: quo nunc reginam ambire furentem audeat affatu? s kakšnimi prijaznimi besedami bližati se... kraljici, te (Fortunam) pauper ambit sollicita prece ruris colonus H. tebi se bliža z živo prošnjo, ille unus ambiri, coli T. okoli njega edinega se vse gnete, njega edinega vse čisla, conubiis ambire Latinum V. obsipati Latina z ženitnimi ponudbami, prositi za njegovo hčer, exceptis... paucis, qui... ob nobilitatem plurimis nuptiis ambiuntur T. ki jih zaradi njihovega plemstva z vseh strani obsipajo z ženitnimi ponudbami; z ad: ambiendum mihi fuit ad angelos? qua prece? Aug.; s finalnim stavkom: ambite, ut perveniatis ad eam Aug.; z inf.: donec... ambiretur consulatum accipere T., ambissent laudare diem Stat. bi si bili kot čast izprosili. — Od tod adv. pt. pr. ambienter prizadevno, vneto: Sid., Cass.

Opomba: Ambiō je sicer sestavljenka glagola eō, īre; toda klas. se v oblikah ambīs, ambit, ambīmus, ambīre nalično sprega pravilno po 4. konjugaciji: le impf. ambībat je posamič (poleg obl. ambiēbat) pri: L., O., T., Plin. iun., toda le, kadar se rabi glagol v osnovnem pomenu.

an [ɑ̃] masculin leto

en trois ans v treh letih
dans un an, d'ici un an čez leto dni
en l'an 2000 v letu 2000
par an na leto, letno
tous les ans vsako leto, vsakoletno
il y a deux ans pred dvema letoma
un an après leto dni nato, pozneje
bon an mal an poprečno, običajno, iz leta v leto, od leta do leta
bon an mal an, le bénéfice est satisfaisant poprečno je dobiček zadovoljiv
le jour de l'an, le premier de l'an novoletni dan (1. jan.)
l'an dernier, passé lani
l'an prochain prihodnje leto
l'an 1900 de notre ère leto 1900 naše ere
en l'an de grâce 1500 leta Gospodovega 1500
l'an du monde po ustvarjenju sveta
aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
avoir 30 ans biti 30 let star
il s'en moque, il s'en soucie comme de l'an quarante mar mu je to, to mu je vseeno

Anmarsch, der, (-s, Anmärsche) pot; alpinistisch: vstop, vstopna pot; figurativ bližanje, približevanje; im Anmarsch sein bližati se

Anzug, der, (-s, Anzüge)

1. (Herrenanzug) obleka

2. (Nähern) bližanje; im Anzug sein bližati se, eine Gefahr: groziti

3. Elektrizität priteg

4. (Steigen) naraščanje, dvig

approcher [aprɔše] verbe transitif približati, pomakniti bliže; približati se, stopiti bliže; verbe intransitif približati se (de quelqu'un, de quelque chose komu, čemu)

s'approcher de quelqu'un, de quelque chose približati se komu, čemu
approche la chaise de la table! pomakni stol k mizi
approchez! stopite bliže!
ne m'approchez pas! ne približujte se mi!
c'est un homme qu'on ne peut approcher to je težko dostopen človek
approcher du feu približati se ognju
approcher du but, de la vérité bližati se cilju, resnici
approcher de la trentaine bližati se (svojemu) tridesetemu letu
la nuit approche noč prihaja
approche-toi de moi! pridi bliže k meni!