Franja

leucophaeus 3 (gr. λευκόφαιος) beločrnkast, pepelnat(osiv), bled, modrikast: quamvis sint alba, procreant aliis locis leucophaea, aliis locis pulla, aliis coracino colore Vitr., in campis Troianis proxime flumen armenta rufa et pecora leucophaea nascuntur Vitr., purpurea aut leucophaea et quae facillime diluitur Plin., si iocur eius vel cor adalligetur in panno leucophaeo Plin.

livid [lívid] pridevnik
modrosiv, modrikast, bled (with)
britanska angleščina, pogovorno ves iz sebe, jezen

livíd -ă (-zi, -de) adj. bled, modrikast, pepelnato siv

lívido modrikast, višnjev, svinčenast; (mrtvaško) bled

lívido de espanto grozljivo bled

lunar [l(j)ú:nə] pridevnik
mesečev, lunin; lunast; srebrn, bled (luč)

anatomija lunar bone lunica (kost v zapestju)
lunar caustic lapis
lunar module lunarni modul

lurid [l(j)úərid] pridevnik (luridly prislov)
prsten, bled; pošasten, grozljiv, mračen, temen, strašen; krvavo rdeč (nebo); križeč, živ (barva)
botanika umazano rumeno rjav

to cast (ali throw) a lurid light on prikazati kaj v mračni luči

lūridus 3 (prim. gr. χλωρός zelenkast, rumenkast, lat. luror, prim. tudi fel in flāvus)

1. bledorumen, bled kakor mrlič (smrt), bled, prstén, rumen, žolt: maculae Pl., fetae nostrae Varr., pellis, dentes H., pallor, lumina, membra, sulphura O., bilis Sen. ph., brassica Col., sol Plin. iun.

2. pesn. = bledeč, povzročajoč bledico (trans.): horror, aconita O., mors Sil., imago mortis Petr.

lūteus¹ 3 (lūtum)

1. s katáncem pobarvan: chrysoccola l. Plin.

2. metaf.
a) zlatorumen, oranžnorumen, žafranast, rdečkastorumen, bled: panis Pl., Aurora (= gr. κροκόπεπλος) V., pallor H., palla Tib. (prim. lūridus); od tod subst. lūteum -ī, n α) rumena barva, rumeno, rumenina, rumén, žoltina: aliquid lutei Sen. ph., odoris iucundi colorisque in luteum inclinati Plin., odore medicato cum quadam acrimonia iucundo, colore in luteum languescente Plin. β) rumenjak (v jajcu): Plin.
b) rožnate barve, rožnobarven, rožnordeč, svetloškrlaten: papaver, soccus Cat., apices Plin.

marmoreal [ma:móuriəl] pridevnik
poetično marmornat, hladen, bled

matt

1. (schwach) medel; šibek, slaboten, bled; (glanzlos) moten, brez leska, medel, Glas: mlečen, moten; matiran; Wein: šibek, mlakast; Farbe: zamolkel

2. beim Schach: mat; matt setzen matirati, premagati

mealy [mí:li] pridevnik
moknat, mokast (krompir), močnat; bled (obraz); lisast (konj)

medél -dla -b i médel -dla -o i mèdel -dla -o
1. mlitav, slabunjav, malaksao: biti medel od lakote; -a moč; -a žival
2. blijed, bled, mrtav: -a barva
3. nejasan, mutan: -o hrepenenje; -a glava
4. bljutav: -o vino

medlíkast -a -o
1. mlitav, blijed, bled, mrtav: medlikast človek; -a svetloba
2. tmuran, tmuran: medlikast dan

mortecino umirajoč, pol mrtev; medel, bled

hacer la mortecina mrtvega se narediti (hrošč, gosenica)

pale¹ [péil] pridevnik (palely prislov)
bled; svetel, bled (barva)

as pale as ashes (clay, death) pepelnate barve, bled kot kreda, mrtvaško bled
pale with fright bled od strahu
to turn pale pobledeti
pale ale svetlo pivo

pâle [pɑl] adjectif bled; brezbarven, brez sijaja, mat; slaboten; argot, militaire bolan

pâles couleurs féminin pluriel, (médecine) bledičnost
pâle comme la mort bled ko smrt
pâle de peur, de rage bled od strahu, od jeze
visage masculin pâle bledoličnik

pálid -ă (-zi, -de) adj.

1. bled

2. medel

pálido bled, medel

ponerse pálido bled postati, prebledeti
pálido como la muerte, pálido como una sábana bled ko smrt

paliducho (nekoliko) bled; bolehen

palleō -ēre -uī (osnovna *palu̯o-, *polu̯o- bled, siv, rumenkast; prim. skr. palita- siv od starosti, gr. πολιός siv, πελιός ali πελός sivočrn, umazan, πέλειος črnkast, πέλεια ali πελειάς divji golob, lat. pallidus, pallor, pullus, palumbes, sl. plav, hr. plâv = pallidus, stvnem. falo rumen)

1. bled, plàv biti, bledeti, pesn. tudi svetlozelen, zelenkast ali rumenkast biti: Pers., Iuv., Mart., apparet esse commotum, sudat pallet Ci., pallent amisso sanguine venae O., pallebant ora metu O.

2. metaf.
a) barvo spremeniti (spreminjati), menja(va)ti, zamenja(va)ti, barvo izgubiti (izgubljati), (o)bledeti, poblede(va)ti, neprijetne barve biti: Mart., Lucan., Sil., iam sidera pallent vicino turbata die Stat., fastigia pallebant musco O., pallet Aurora venenis nostris O., ne vitio caeli palleat aegra seges O., obscura caelo labitur phoebi soror tristisque mundus nubilo pallet die Sen. tr. je temen; z acc.: multos colores p. Pr. pogosto spremeniti (spreminjati) barvo, preblede(va)ti.
b) zaradi kake strasti bled biti, (pre)bledeti, medleti, bolehati za čim, bolan biti zaradi česa: quisquis ambitione malā at argenti pallet amore H., viso si palles, improbe, nummo Pers.; abs.: corpora ignavia pallentia Sen. rh.; v dobrem pomenu (o pridno učečih se): vigilandum, durandum, enitendum, pallendum est Q.; od tod z acc.: iratum Eupollidem palles Pers. blediš, ko bereš Evpolida; z dat.: tunc utile multis pallere Iuv.

3. meton. v strahu biti, bati se, plašiti se, tesno biti komu pri srcu, tesniti koga kaj: sub iudice palles Pers., ad omnia fulgura p. Iuv.; z acc.: palluit audax pontum H. se je bal morja; z dat.: pallet pater pueris H. se boji za otroke. — Od tod adj. pt. pr. pallēns -entis

1. bled, bledikav, obléden, prstén: ora V., pallentes terrore puellae O.; poseb. v podzemlju: Lucan., Sen. tr., umbrae Erebi V., umbrae Sil., undae Tib., animae V.

2. pesn. plàv (pláv), rumen(kast), rumenozelen, bledozelen, medlozelen, umazanorumen: arva auro pallentia O., violae, herbae, olivae V., lupini O., sol pallentes iungit equos Tib. (ob sončnem mrku), toga mortui tribulis Mart., gemma Plin., taurus ferrugine pallens Val. Fl., Phoebe pallens Cl. = mesec.

3. meton. (pesn.) bledeč (od glag. blediti), beleč (od glag. beliti), bledost (bledico), skrbi povzročajoč, pekleč: morbi V., philtra O., fama T., curae Mart., mores Pers., oscula Val. Fl.