Franja

Zadetki iskanja

  • bedak samostalnik
    (neumen človek) ▸ hülye, ostoba, féleszű
    ozmerjati z bedakom ▸ lehülyéz, hülyének nevez
    naiven bedak ▸ naiv hülye
    nesposoben bedak ▸ tehetségtelen hülye
    popoln bedak ▸ teljesen hülye
    navaden bedak ▸ közönséges hülye
    pravi bedak ▸ igazi hülye
    označiti za bedaka ▸ hülyének nyilvánít
    razglasiti za bedaka ▸ hülyének nevez
    izpasti bedak ▸ hülyének tűnik
    obnašati se kot bedak ▸ hülyén viselkedik, ostobán viselkedik
    počutiti se kot bedak ▸ hülyének érzi magát
    Podatke zna zmetati na velik disk vsak bedak. ▸ Az adatokat bármelyik hülye rá tudja rakni a merevlemezre.
    Bedak sem, ki je tvegal vse, da bi lahko ona živela kot grofica! ▸ Idióta vagyok, aki mindent kockára tett azért, hogy ő grófnőként élhessen!
    Bil sem bedak, da sem ji verjel! ▸ Ostoba voltam, hogy hittem neki!
    "Še bedak bi videl, da so umori povezani." ▸ Azt még egy féleszű is látja, hogy a gyilkosságok összefüggenek egymással.
    Zdaj sem vedel, kako je, ko se počutiš kot popoln bedak. ▸ Most megtudtam, milyen az, amikor totál hülyének érzed magad.
    Tako se ne moreš pogovarjati z mano, bedak. ▸ Így nem beszélhetsz velem, te idióta.
  • belina samostalnik
    1. (bela barva) ▸ fehérség
    deviška belina ▸ szűzi fehérség
    bleščeča belina ▸ szikrázó fehérség
    sijoča belina ▸ ragyogó fehérség
    belina marmorja ▸ márvány fehérsége
    zasijati v belini ▸ fehérben tündököl
    bleščati se v belini ▸ fehéren ragyog

    2. (kar je bele barve) ▸ fehér, fehérség
    obleči v belino ▸ fehérbe öltözik
    zaviti v belino ▸ fehérbe öltöztet
    odeti se v belino ▸ fehérbe takaródzik, fehér ruhát ölt, fehér színt ölt
    neomadeževana belina ▸ makulátlan fehérség
    snežna belina ▸ vakító fehérség
    Hollywoodske nosečnice so se oblekle v belino. ▸ A hollywoodi kismamák fehérbe öltöztek.
    Na snežno idilo, ki bi vso pokrajino zavila v pravljično belino, bomo morali še malce počakati. ▸ Az idilli havazásra, ami az egész tájat mesebeli fehérbe öltözteti, még kicsit várnunk kell.
    Minuli teden so se više ležeča slovenska smučišča počasi odela v belino. ▸ A múlt héten lassan fehérbe takaróztak a magasan fekvő szlovén sípályák.

    3. fotografija (o nastavitvah) ▸ fehér
    izravnava beline ▸ fehéregyensúly beállítása
    nastavljanje beline ▸ fehér szín beállítása
  • berljiv pridevnik
    1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányos
    berljiv roman ▸ olvasmányos regény
    berljiva knjiga ▸ olvasmányos könyv
    tekoče berljiv ▸ könnyen olvasható, gördülékenyen olvasható
    Njegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.
    težko berljiv ▸ nehezen olvasható
    Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.
    lahko berljiv ▸ könnyen olvasható
    Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.
    berljiv jezik ▸ olvasmányos nyelvezet
    Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

    2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvasható
    berljiva pisava ▸ olvasható írás
    lepo berljiv ▸ szépen olvasható
    Vaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.
    dobro berljiv zaslon ▸ jól olvasható képernyő
    Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

    3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvasható
    elektronsko berljiv potni list ▸ elektronikusan olvasható útlevél
    Povezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv
  • bés (-a) m

    1. mitol. demone (tudi pren.):
    razjeda ga bes ljubosumja è tormentato dal demone della gelosia
    da bi ga bes! gli venisse un colpo!

    2. (za podkrepitev trditve) diamine:
    to mora nehati — ni besa! diamine, bisogna finirla!
  • beséda (-e) f

    1. parola; termine; espressione:
    domača, tuja beseda parola slovena; parola straniera, forestierismo
    narečna beseda dialettalismo
    iskrene, odkrite besede parole sincere
    tolažilne besede parole di conforto
    hude, ostre besede parole dure, aspre
    grde, nespodobne besede parole sconce, parolacce
    žaljive besede parole offensive
    moška beseda parola d'onore
    zadnje besede le ultime parole
    v pravem pomenu besede nel vero senso della parola
    ekspr. ploha, poplava besed fiume di parole
    ekspr. da ne črhneš, ne zineš niti ene besede! non una parola!, acqua in bocca!
    preiti od besed k dejanjem passare dalle parole ai fatti
    to so same besede! besede, besede, besede! sono tutte chiacchiere!

    2. (zagotovilo, obljuba) parola:
    držati, izpolniti besedo essere di parola
    prelomiti besedo mancare di parola

    3. (govorni, pisni nastop v javnosti) parola; discorso:
    sklepna, zaključna beseda govornika conclusione, parole conclusive dell'oratore
    uvodne besede predavatelja parole introduttive del conferenziere, (parole) in apertura della conferenza
    svoboda besede libertà di parola
    dati, vzeti komu besedo dare, togliere a qcn. la parola
    prositi, zahtevati besedo chiedere la parola
    pustiti koga do besede lasciar dire, parlare qcn.

    4. (izmenjava mnenj, pogovor) discorso, parola:
    na sestanku je bila beseda o plačah nella riunione si è parlato, discusso dei salari
    napeljati, zasukati besedo na kaj portare il discorso su qcs.
    besedo je poprijel, povzel gost nel discorso è intervenuto l'ospite

    5. (jezik, zvrst) lingua, linguaggio:
    domača, materina beseda lingua slovena, lingua materna
    govorjena, pisana beseda lingua parlata, lingua scritta
    odrska beseda il linguaggio del teatro
    tehniška beseda linguaggio tecnico

    6. (besedilo) testo:
    kantata na Kosovelove besede cantata su testo del Kosovel

    7. (vloga pri odločanju) parola:
    imeti dokončno, glavno, prvo besedo avere (sempre) l'ultima parola
    imeti kaj besede pri čem avere una parte in qcs.

    8. (mnenje, sodba) parola; (geslo, parola) motto, parola d'ordine;
    njegova beseda veliko velja, zaleže la sua parola ha un gran peso
    založiti, zastaviti besedo za kaj mettere, spendere una buona parola per
    beseda da besedo una parola tira l'altra
    beseda za besedo parola per parola
    na besedo verjeti credere sulla parola
    koga za besedo prijeti prendere qcn. in parola
    ne da bi zinil besedo senza dir parola, motto

    9. rel.
    Beseda Verbo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zob za zob, to je naša beseda la nostra parola d'ordine è: dente per dente
    človek redkih besed uomo di poche parole
    pazi, da ne bo kakih besed vedi di non dar luogo a maldicenze
    ni vredno besed non è il caso di parlarne
    ne imeti lepe besede za koga non degnare qcn. di una buona parola
    ne imeti, ne najti besed non avere, non trovare parole per
    imeti besedo na jeziku avere la parola sulla punta della lingua
    položiti komu besedo na jezik mettere la parola in bocca a qcn.
    požirati nekoga besede pendere dalle labbra di qcn.
    požreti, snesti besedo mancare alla parola, venir meno alla parola data
    vzeti besedo z jezika, z ust togliere la parola di bocca
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    izginiti brez besede sparire senza dir parola
    ubogati na prvo besedo obbedire subito, senza fiatare
    opletati z besedami parlare a vanvera
    z drugimi besedami in altre parole
    nobene besede! niti besede več! basta! non una parola!
    konec, mir besedi! basta, non se ne parla più!
    zadnja beseda še ni bila izrečena non è stata detta ancora l'ultima parola
    zadnja beseda mode l'ultimo grido della moda
    zadnja beseda znanosti le ultime conquiste, scoperte della scienza
    imeti polna usta besed fare un gran parlare; non fare che lodarsi
    beseda ni konj! domandare non costa niente
    lingv. dvozložna beseda bisillabo
    pregibna beseda parola variabile
    tvorba besed formazione delle parole
    vezana, nevezana beseda poesia, prosa
    PREGOVORI:
    besede mičejo, zgledi vlečejo verba movent, exempla trahunt
    lepa beseda lepo mesto najde la parola gentile paga
  • beséda palabra f ; vocablo m ; (izraz) expresión f , término m ; (obljuba) promesa f

    beseda za obljubo palabra por palabra
    dvoumna beseda palabra de doble sentido; equívoco m
    ustrezna beseda palabra apropiada
    zastarela beseda arcaísmo m
    visoko zveneče besede palabras altisonantes
    častna beseda! palabra de honor!
    z malo besedami en pocas palabras
    z eno besedo en una palabra, en resumen
    z drugimi besedami con otras palabras
    z besedami (= čisto izpisano) en letras
    v besedi in sliki con texto e ilustraciones
    brez besed (= brez teksta) sin leyenda
    dovolj besedi! ¡basta (ya) de palabras!
    nobene besede več! ¡ni una palabra más!
    biti mož besede ser hombre de palabra
    ta je moja zadnja beseda es mi última palabra
    to so samo besede! palabras y nada más!
    to so prazne besede son palabras vanas
    beseda mi je na jeziku tengo la palabra en la punta de la lengua
    dati svojo besedo dar (ali empeñar) su palabra
    držati (svojo) besedo cumplir su palabra
    ne držati besede, prelomití (svojo) besedo faltar a su palabra
    imeti besedo (parlament) tener la palabra
    glavno besedo imeti fam fig alzar el gallo
    imeti zadnjo besedo decir la última palabra, decidir una cuestión, acabar teniendo razón
    izgubljati besede (metati bob ob steno) gastar palabras
    nobene besede ne reči no decir ni palabra
    odvzeti (podeliti, dati) besedo (parlament) retirar (conceder) la palabra
    ostati pri svoji besedi mantener su promesa, no tener más que una palabra
    požirati besede comerse las palabras
    prijeti za besedo tomar (ali coger) por la palabra
    pasti komu v besedo cortar la palabra a alg, interrumpir a alg
    prositi, javiti se za besedo (parlament) pedir la palabra
    ne priti do besede no llegar a hablar
    ne pustiti do besede no dejar hablar
    potolči koga z njegovimi lastnimi besedami redarguir a alg, volver contra alg sus propias palabras
    ne da bi rekel besedo sin decir palabra, fam sin decir ni pío
    spregovoriti resno besedo s kom decir a alg cuatro palabras
    tehtati svoje besede pesar sus palabras
    vzeti nazaj svojo besedo (obljubo) retirar su promesa
    vzeti besedo iz ust komu quitar la palabra de la boca a alg
    ubogati na besedo obedecet ciegamente; fam obedecer sin rechistar
    verjeti komu na besedo creer a alg bajo su palabra
    zastaviti dobro besedo za koga interceder en favor de alg
    beseda izrečena ne vrne se nobena palabsa y piedra suelta no tienen vuelta
  • biciklirati glagol
    neformalno (kolesariti) ▸ biciklizik, bringázik
    Odločim se, da bi malo bicikliral, ker že dolgo nisem. ▸ Elhatároztam, hogy biciklizek egy kicsit, mert már rég nem tekertem.
    Sopomenke: kolesariti
  • bičati glagol
    1. (udarjati z bičem) ▸ korbácsol
    bičati se po hrbtu ▸ korbácsolja a hátát
    bičati s pasom ▸ szíjjal korbácsol
    bičati se z bičem ▸ ostorral korbácsol
    bičati se z vrvmi ▸ kötéllel korbácsol
    bičati do krvi ▸ véresre korbácsol
    bičati do smrti ▸ halálra korbácsol
    bičati se do smrti ▸ halálra korbácsolja magát
    Razgaljeni in bosi verniki se med procesijo do krvi bičajo po hrbtu, s čimer naj bi se pokorili za svoje grehe. ▸ A félmeztelen és mezítlábas hívők a körmenet során véresre korbácsolják saját hátukat, így vezekelve bűneikért.
    Ljudi, ki so bili obsojeni zaradi političnih ali verskih prestopkov, so bičali z usnjenim pasom. ▸ Az elítélt politikai vagy vallási szabályszegőket bőrszíjjal korbácsolták.

    2. (o naravnih pojavih) ▸ sújt, lecsap, korbácsol
    orkan biča ▸ lesújt az orkán
    burja biča ▸ lesújt a bóra
    veter biča ▸ lecsap a szél
    vihar biča ▸ vihar dühöng
    naliv biča ▸ lecsap a zápor
    dež biča ▸ lecsap az eső
    nevihta biča ▸ dühöng a vihar, dühöng az égiháború
    bičati obalo ▸ korbácsolja a partot
    bičati obraz ▸ csapkodja az arcát
    bičati po obrazu ▸ az arcába csap
    bičati v obraz ▸ az arcába csap
    neusmiljeno bičati ▸ könyörtelenül korbácsolja
    nenehno bičati ▸ megállás nélkül korbácsolja
    Peščeni viharji že milijone let bičajo Zemljo in spreminjajo obličja starih celin. ▸ A szélviharok már évmilliók óta sújtják a Földet, és alakítják az öreg kontinensek felületét.
    Veje so mi bičale obraz. ▸ Az ágak az arcomat csapdosták.

    3. (ostro kritizirati) ▸ korbácsolja
    bičati grehe ▸ korbácsolja a bűnöket
    bičati napake ▸ korbácsolja a hibákat
    ostro bičati ▸ élesen korbácsolja
    javno bičati ▸ nyilvánosan korbácsolja
    Umrli pisatelj je neusmiljeno bičal ameriško in tudi britansko politiko. ▸ Az elhunyt író kíméletlenül ostorozta az amerikai és a brit politikát.
  • bismut samostalnik
    kemija (kemijski element) ▸ bizmut
    Sopomenke: Bi
  • bíti (sem) to be; to exist; to live; to take place

    je (= se nahaja) there is
    so (= se nahajajo) there are; (bivati) to stay
    bíti lačen, žejen to be hungry, thirsty
    bíti ves iz sebe to be beside oneself, to be overwrought
    3 x 5 = 15 three times five equals fifteen
    kaj je, kakó je (kaj) z njim? how is he?, how is he getting on?; how are things with him?
    kaj je s teboj? what is the matter with you?
    toplo (mraz) mi je I am warm (cold)
    ne morem bíti brez (cigaret) I cannot do without (cigarettes)
    bíti brez denarja to be short of money
    bíti brez premoga to be short of coal
    po čem je kruh? how much is (the) bread?
    koliko je do postaje? how long does it take to the station?
    bodi previden! be careful!
    on je iz Londona he is (ali comes) from London
    kdo je? who is there?
    kdo je tam? (vojak na straži) who goes there?
    po meni je, z menoj je konec I am done for, pogovorno I've had it
    kaj Vam je? what is the matter with you?
    nič mi ni there is nothing the matter with me
    slabó mi je I feel sick
    jaz sem (to) it is I, pogovorno it's me
    če bi jaz bil Vi (bil na Vašem mestu), bi ostal doma if I were you, I would stay at home
    če je (to) takó if it is so, if that be so, if that be the case
    naj bo takó! arhaično let it be so!
    naj bo (to), kot hoče! be that as it may
    naj bo tako ali tako in either case
    to bo dovolj this will do
    kar je bilo, je bilo let bygones be bygones
    bíti v napoto to be in the way, to inconvenience, to hinder
    ni mi za... I don't care for...
    za to mu ni he does not care about it
    nič mi ni zanj pogovorno I couldn't care less about him, I don't care a fig for him
    ni mi do šal I am in no mood for joking
    to ni (nič) zame that is not in my line
    nič ni bilo iz tega nothing came of it
    ni mi do poezije I have no time for poetry
    mnogo mi je do tega, da... I am very anxious to...
    vem, pri čem sem I know where I stand
    on je proti meni he has set his face against me
    hiša je v gradnji the house is being built
    bilo mi je, da bi jokal I felt like crying
    on bi bil dober učitelj he would make a good teacher
    tu gre za bíti ali ne bíti this is a matter of life or death
    šlo je za bíti ali ne bíti it was touch and go
    pri tem sem ob 50.000 SIT I am fifty thousand tolars out of pocket over it
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • biti cepljen proti čemu frazem
    1. lahko izraža negativen odnos (o neobstoječi lastnosti) ▸ be van oltva ellene, hidegen hagyja, immunis rá
    Njegovi serviserji pa očitno sodijo med tiste, cepljene proti hitrosti, saj je avto pokvarjen že tri leta. ▸ Az autószerelői nyilván azok közé tartoznak, akiket hidegen hagy a sebesség, hisz az autó már három éve lerobbanva áll.
    Med nepoučenimi so seveda daleč spredaj Američani, ki so očitno še dodatno cepljeni proti splošni izobrazbi. ▸ A tanulatlanok között persze az amerikaiak viszik a prímet, akik, úgy tűnik, még inkább be vannak oltva az általános műveltség ellen.

    2. (neobčutljiv; odporen) ▸ immunis rá, hidegen hagyja, be van oltva ellene
    Podobno krasnih obljub smo Slovenci doslej dobili že kar precej, zato bi bili lahko že cepljeni proti lahkovernosti. ▸ Mi, szlovénok már eddig is számos hasonlóan csodás ígéretet kaptunk, így akár már immunisak is lehetnénk a hiszékenységre.
    Primorci so že cepljeni proti tej razpravi, saj so jo preštudirali na številnih konkretnih primerih. ▸ A Tengermellék lakosait már hidegen hagyja ez a vita, mivel számos konkrét eset kapcsán foglalkoztak a kérdéssel.
  • bizmut samostalnik
    kemija (kemijski element) ▸ bizmut
    Sopomenke: Bi
  • blato samostalnik
    1. (o zemlji) ▸ sár
    plaz blata ▸ sárlavina
    posušeno blato ▸ száradt sár
    lepljivo blato ▸ ragacsos sár
    morsko blato ▸ tengeri sár
    obtičati v blatu ▸ sárban reked
    valjati se v blatu ▸ sárban hentereg, sárban fetreng
    globoko blato ▸ mély sár
    kepa blata ▸ sárgöröngy
    kup blata ▸ sárkupac
    gaziti po blatu ▸ sárban gázol
    broditi po blatu ▸ sárban gázol
    Vse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
    Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
    Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

    2. (iztrebek) ▸ bélsár, széklet
    odvajanje blata ▸ székelés
    Bolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.
    izločanje blata ▸ széklet kiválasztása
    zadrževanje blata ▸ széklet visszatartása
    uhajanje blata ▸ székletszivárgás
    vzorec blata ▸ székletminta
    človeško blato ▸ emberi széklet
    kri v blatu ▸ székletvér
    tekoče blato ▸ folyós széklet
    Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
    urin in blato ▸ vizelet és széklet
    iztrebljanje blata ▸ székletürítés
    blato živali ▸ állati széklet
    krvavo blato ▸ véres széklet
    trdo blato ▸ kemény széklet

    3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztika
    potegniti koga iz blata ▸ kihúz valakit a sárból
    Srbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
    Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
    Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
    Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

    4. (o sramotenju) ▸ sár
    obmetavanje z blatom ▸ sárdobálás
    Njun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
    Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.
  • bláznost demencia f ; alienación f mental; locura f

    bila bi prava blaznost, če bi rekli ... sería una locura decir...
  • blažen pridevnik
    1. (srečen) ▸ áldott, mámoros
    blažen mir ▸ áldott békesség, áldott béke
    blažen občutek ▸ mámoros érzés
    blažen nasmeh ▸ áldott mosoly
    blažena nevednost ▸ áldott tudatlanság
    blažen izraz na obrazu ▸ áldott kifejezés az arcon
    Lepše je pozimi, ko ni turistov in je vse naokrog blažen mir in tišina. ▸ Szebb télen, amikor nincsenek turisták, és körös-körül áldott békesség és csend honol.
    Na njihovih obrazih je sijal blažen nasmeh. ▸ Áldott mosoly ragyogott az arcukon.
    Morali bi videti blaženi izraz na njegovem obrazu. ▸ Látni kellett volna az áldott kifejezést az arcán.

    2. religija (razglašen za zveličanega) ▸ boldog
    razglasiti za blaženega ▸ boldoggá avatják

    3. religija (blagoslovljen) ▸ áldott
    Dvigal je roke k molitvi ter zanosno govoril o svetih, blaženih božičnih nočeh. ▸ Kezét imára emelte, és lelkesen beszélt a szent, áldott karácsonyi éjszakákról.
    Blažena devica Marija, usmili se! ▸ Áldott Szűz Mária, irgalmazz!
  • bliskovita vojna stalna zveza
    1. pogosto v zgodovinskem kontekstu (o taktiki bojevanja) ▸ villámháború
    Nemške bliskovite vojne je bilo tako decembra 1941 pred Moskvo konec. ▸ A német villámháború így 1941 decemberében Moszkva alatt véget ért.

    2. (o nenadnem napadu) ▸ villámháború, približek prevedkahirtelen támadás
    Gostitelji so uprizorili bliskovito vojno in v 57. minuti izenačili na 31 : 31, v končnici tekme pa povsem dotolkli celjske rokometaše. ▸ A házigazdák egy hirtelen támadással az 57. percben 31: 31-nél egyenlítettek, a mérkőzés finálájában pedig teljesen elporolták a Celje kézilabdázóit.
    Predsednika strank sta že zbrala dovolj podpisov poslanskih kolegov, da lahko zahtevata sklic izredne seje, na kateri bi z bliskovito vojno odpravili ostanke komunizma. ▸ A két pártelnök már elegendő aláírást gyűjtött parlamenti kollégáiktól, hogy rendkívüli ülésszak összehívását kérjék, amelyen villámháborúban felszámolnák a kommunizmus maradványait.
  • bližati se povratni glagol
    1. (o začetku dejavnosti ali pojava) ▸ közeleg, közeledik
    volitve se bližajo ▸ közelednek a választások
    prazniki se bližajo ▸ közelednek az ünnepek
    zima se bliža ▸ közeleg a tél
    rok se bliža ▸ közeleg a határidő
    večer se bliža ▸ közeleg az este
    Bližala se je ura, ko so nehali delati. ▸ Közeledett az óra, amikor abbahagyták a munkát.
    Na ljubljanski veletržnici s sadjem in zelenjavo je opaziti, da se bliža zima. ▸ A ljubljanai zöldség-gyümölcs nagypiacon is észrevehető, hogy közeleg a tél.
    A koledar neizprosno kaže, da se bliža novo leto. ▸ A naptár kérlelhetetlenül mutatja, hogy közeledik az új év.
    Bliža se pust, z njimi pa pustne zabave. ▸ Közeleg a farsang a farsangi mulatságokkal.

    2. (o prostorski oddaljenosti) ▸ közeledik
    bližati se obali ▸ közeledik a part felé
    bližati se domu ▸ közeledik az otthona felé
    bližati se vratom ▸ közeledik az ajtó felé
    bližati se križišču ▸ közeledik a kereszteződéshez
    nevihta se bliža ▸ közeledik a vihar
    vlak se bliža ▸ közeledik a vonat
    Hladna fronta se od severozahoda bliža Alpam. ▸ A hidegfront északnyugat felől közeledett az Alpok felé.

    3. (o nastopu dela aktivnosti) ▸ közelít, közeledik, közeleg
    bližati se koncu ▸ vége felé közelít, vége felé közeledik
    bližati se vrelišču ▸ forráspont felé közeledik
    bližati se zaključku ▸ befejezés felé közeledik
    bližati se sklepni fazi ▸ végső szakaszhoz közeledik
    bližati se rekordu ▸ megközelíti a rekordot
    slovo se bliža ▸ közeleg a búcsú
    Država se je bližala bankrotu. ▸ Az állam rohamosan közelít a csőd felé.
    Evropska klubska nogometna tekmovanja se bližajo koncu. ▸ Lassan véget érnek az európai klubfocibajnokságok.
    Dolgo vroče poletje se bliža svojemu vrhuncu. ▸ A hosszú, forró nyár lassan eléri a csúcspontját.
    Število udeležencev pa se že bliža številki 150, kar je izreden uspeh. ▸ A résztvevők száma már megközelíti a 150-et, ami rendkívüli siker.
    Bolj ko se je bližal konec tekme, vse boljši so bili mladi Slovenci. ▸ Minél jobban közeledett a meccs a végéhez, annál jobbak játszottak a fiatal szlovénok.

    4. (postajati podoben) ▸ közelebb kerül, közeledik
    Čim bolj se torej umetnost bliža naravi, tem bolj se z njo, ko jo doživljamo, bližamo Bogu. ▸ Minél közelebb kerül a művészet a természethez, a megtapasztalása által annál közelebb kerülünk Istenhez.
    Če so lobiji močnejši od vlade, bi to lahko pomenilo, da se bližamo razmeram korupcije, kakršna je zaživela v Italiji! ▸ Ha a lobbik erősebbek a kormánynál, az azt jelentheti, hogy az olaszországihoz hasonló korrupciós helyzethez közeledünk!
  • bob1 botanika broad bean, horsebean

    to je bob ob steno figurativno that is a waste of time
    kot da bi bob ob steno metal you might as well talk to the cat
    vse je bob ob steno pri njem it's a waste of breath talking to him
    moje besede so bob ob steno my words are like water on a duck's back
    reči bobu bob to call a spade a spade
  • bóg (-á) m

    1. rel. (v enoboštvu, v krščanstvu) Dio, Iddio; Signore; Altissimo; pog. Domineddio, Padreterno:
    častiti, moliti boga venerare, pregare Dio
    verovati v boga credere in Dio
    vsemogočni, večni bog onnipotente, eterno Dio
    bog oče Dio Padre
    pred smrtjo spraviti se z bogom in punto di morte conciliarsi con Dio, ricevere l'Estrema Unzione

    2. rel. (v mnogoboštvu) dio pl. gli dei:
    sončni bog, bog vojske il dio del sole, della guerra
    bogovi na Olimpu gli dei dell'Olimpo
    pren. živeti ko mali bog vivere come un papa

    3. (v medmetni rabi)
    a) (za izražanje začudenja, navdušenja) sant'Iddio, santo cielo:
    ljubi bog, ali je to mogoče sant'Iddio, santo cielo, è mai possibile
    b) (za izražanje nejevolje, nestrpnosti)
    bog nebeški, za boga milega, za boga svetega sant'Iddio, per l'amor di Dio
    c) (za izražanje strahu, vznemirjenja) oddio:
    moj bog, saj ne bom zdržal oddio, non ce la farò
    č) (za izražanje dvoma, negotovosti)
    bog vedi, kod hodi chissà dov'è
    če bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole, presto ci rivedremo
    d) (za izražanje svarila, opozorila)
    bog varuj, da bi kaj takega storil Dio non voglia, Dio ce ne scampi e liberi che tu faccia qualcosa di simile
    e) (za izražanje hvaležnosti, zadovoljstva)
    dobro smo opravili, hvala bogu ce l'abbiamo fatta, grazie a Dio, grazie al cielo
    f) (za izražanje najboljše želje):
    bog daj srečo, zdravje! buona fortuna!; salute!
    (pri pozdravu) 'Dober večer!' 'Bog daj!' 'Buona sera!' 'Buona sera!'

    4. pren. (človek, ki ima veliko veljavo):
    v vasi je bil mali bog in paese comandava lui

    5. pren. (najvišji vzor) dio:
    njegov bog je denar il denaro è il suo dio
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bog ga tepe è perseguitato dalle disgrazie
    bibl. dati cesarju, kar je cesarjevega, bogu kar je božjega dare a Cesare ciò che è di Cesare e a Dio ciò che è di Dio
    pren. bogu čas krasti oziare, poltrire
    pren. živeti bogu za hrbtom abitare a casa del diavolo
    pren. držati se ko lipov bog starsene in disparte, zitto
    pren. kaj narediti, da se bog usmili fare qcs. alla carlona
    PREGOVORI:
    človek obrača, bog obrne l'uomo propone, Dio dispone; non cade foglia che Dio non voglia
    bog je sam sebi najprej brado ustvaril il primo prossimo è me stesso
    pomagaj si sam in bog ti bo pomagal chi s'aiuta Iddio l'aiuta
    bog ne plača vsake sobote Dio non paga il sabato