Franja

flux [flü] masculin priliv, plima; médecine iztok; technique tok, struja; figuré velika množina

flux de sang krvotok
flux de paroles puhlo besedovanje, besedičenje
le flux et le reflux plima in oseka, plimovanje
le flux et le reflux des choses humaines (figuré) nestalnost, dobri in slabi dogodki v človeškem življenju

frivolo agg. frivolen, prazen, površen, lahkomiseln, neresen:
discorso frivolo prazno besedičenje

inānitās -ātis, f (inānis)

1. praznost, praznota: pesn.: mihi inanitate iam dudum intestina murmurant Pl. zaradi praznosti; od tod meton. prazen prostor, praznina: Sen. ph., Plin., per inanitatem ferri Ci., i. oris Q. ustna votlina.

2. metaf.
a) praznost, puhlost, navideznost, videz: in summa inanitate versatur consectaturque … adumbratam imaginem gloriae Ci., sapiens amputata inanitate omni … sine metu vivere potest Ci.; pl.: inanitate verborum Gell. prazno besedičenje.
b) ničevost: votorum Amm.
c) domišljavost, nečimrnost, samougodje: tumens Amm.

logos (in logus) -ī, m (gr. λόγος)

I.

1. beseda: non longos logos Pl., logi Ter. le besede, prazne besede, prazno besedičenje, burke, neumnosti.

2. occ.
a) šaljiv govor, dovtip, krilatica, besedna igra: Ci. fr., dabuntur dotis tibi inde sescenti logi (po drugih logei) Pl.
b) basen: Aesopei Sen. ph. —

II. pamet, um: logos aut methodos Aus., logos aut methodus Marc.

mȁndara ž
1. zabeljen močnik
2. tandara-mandara ekspr. prazno besedičenje

prae-stīgia -ae, f (Q., Tert.), nav. pl. praestīgiae (praestrīgiae: Ci., Caecil. ap. Ci., Fr. ) -ārum, f (prvotna, še npr. pri Caecil. ohranjena obl. praestrīgiae je nastala z disimilacijo; praestringere) mamilo, slepilo, videz, prevara, varanje, goljufija, sleparija, sleparstvo, zvijača, zvijačnost, iluzija, trik: Pl., Lact., Prud. idr., omnis meos dolos fallacias praestrigias praestrinxit commoditas patris Caecil. fr., dicta praestrigiae, quod praestringant aciem oculorum Isid., doli, fallaciae, praestrigiae Ci., non per praestigias (prazne obljube, jalove obljube, obsene), sed palam per potestatem Ci., verborum Ci. prazno besedovanje, prazno besedičenje, puhličenje, Graecae istorum praestigiae philosophari sese dicentium Gell., nubium Ap. slepljive podobe (prividi) oblakov, praestrigiae nullae tam versutae Fr.

raudal moški spol poplava, povodenj; hudournik; tok; množina

raudal de palabras obilica besed, puhlo besedičenje

sale m

1. kem. sol:
sale comune, da cucina kuhinjska sol
sale inglese magnezijev sulfat, grenka sol
sale marino morska sol
sali di tintura belilne soli
sali dišeča sol

2. sol, natrijev klorid:
sale da cucina, da tavola kuhinjska, namizna sol
sale fino, grosso fina, debela sol
color di pepe e sale sivkast
un pizzico di sale ščepec soli
essere dolce di sale biti premalo slan; pren. biti plehek
essere giusto di sale biti primerno slan
non metterci né sale né pepe, né sale né olio pren. kaj povedati po pravici, brez vsakršne olepšave
rimanere di sale pren. obstati od začudenja, kot okamnel
sapere di sale pren. biti grenak
va bene di sale? ali je zadosti slano?

3. agr. dušikovo gnojilo:
dare il sale pognojiti

4. pren. pamet, razsodnost:
non avere sale in zucca biti nerazsoden

5. pren. duhovitost, zbadljivost:
parole senza sale neslano, plehko govorjenje, besedičenje

6. pesn. morje

Sprechblase, die, oblaček (pred usti - za besedilo v stripu); figurativ leere Sprechblasen prazno besedičenje

torreō -ēre, torruī, tōstum (iz *torseō, *torstum; indoev. kor. *ters- suh biti, koprneti; prim. skr. tarṣaḥ žeja, τρασιά, ταρσιά suša, tr̥ṣṭáḥ suh, posušen, tr̥ṣyati žejen je, trpi žejo, hlepi, tr̥ṣúḥ koprneč, pohlepen, gr. τερσαίνω in τέρσω sušim, τέρσομαι sušim se, postajam suh, lat. torris, ex-torris, terra, got. gaþaírsan = stvnem. derren = nem. dorren sušiti (se), got. þaúrstei = stvnem. durst = nem. Durst, got. þaúrsus = stvnem. durri = nem. dürr)

1. sušiti, pêči, cvreti, pražiti, žgati, smoditi, starejše paliti: furnis torrebant farra coloni O., sole torrentur aristae V., fruges torrere flammis (ob ognju, na ognju) V., castaneas torrere Plin., uvam in tegulis Plin., hordeum tostum Plin.

2. occ.
a) (s)peči, (o)cvreti (meso, kruh): tosta caro O. pečenka, O., tosta liba O. pečeni kolači, polenta tosta O., in veribus torrebimus exta V., artūs subiecto igni O., succensis ignibus torreri Ci., torreto me pro pane Pl.
b) žgati, ožgati (ožigati), sežgati (sežigati), (o)smoditi, pêči, pripêči (pripékati), starejše (o)paliti: cum undique flammā torrerentur C., sol torrebat corpora Gallorum L., solis ardore torreri Ci., violento sole torreri (o Afriki) Iust., torrentia agros sidera H., illa velim rapidā Vulcanus carmina flammā torreat Tib., tosti alti stant parietes Enn. fr., tosti (ožgani, osmojeni) crines O.
c) metaf. α) (v ljubezni) vžgati (vžigati), vne(ma)ti, razvne(ma)ti, razplameníti (razplamenévati), razplamte(va)ti: torret amor pectora O. ogenj ljubezni razvnema, correptus saevo Veneris torrebar aeno Pr., me torret face mutuā Calais H., si torrere iecur quaeris idoneum H., coniugis amore torreri M. goreti v ljubezni do soproge. β) (o žeji, vročici, mrazu) pêči, žgati: canis arenti torreat arva siti Tib., torrentur febribus artūs O., frigore torret Varr. ap. Non. — Od tod adj. pt. pr. torrēns -entis

1. žgoč, žareč, vroč, razžarjen, segret, ogret, razpaljen, razgret, razbeljen: Sirius, flamma V., plaga Lucan., Sirius torrentior Cl., miles meridiano sole torrens L., pice torrentes ripae V.

2. occ. včasih suh; le kot subst. torrēns -entis, abl. -te in -tī, gen. pl. -ium, pesn. -um, m (sc. rivus) divja, deroča voda (reka, potok), hudournik, hudournica, starejše súšec, liják, bujíca: rapidus montano flumine torrens V., rapidus, hibernus Sen. ph., ripa torrentis L., cum fertur quasi torrens oratio Ci., velut monti praecipiti devolutus torrens rapitur (sc. fretum) L., torrens imbribus conceptus Col. hudournik, roja, Romanus torrens Lucan. potok rimske krvi, torrens meri Iuv. vinski potok = potok seča (od popitega vina); preg.: ille numquam direxit bracchia contra torrentem Iuv.; metaf.: torrens armorum, umbrarum Sil.; pren.: inanis verborum torrens Q. prazno besedičenje, puhlo mnogobesedje; tako tudi: quo torrente, quo impetu saeculum nostrum defendit! T. (Dial.); maiorum mores non paulatim, sed torrentis modo praecipitati Sen. ph., ceteraque omnia quodam quasi aestu et torrente fortunae Fl.

3. metaf. hitro tekoč, deroč, hudouren, hudourniški, divji, silovit: Val. Fl., Iust., Veg. idr., amnis Cu., aqua V., Sen. ph., unda, flumina V., fluvii Verr., impetus (sc. aquae) Sen. ph. naliv, naval, (sc. Padus) … agris quam navigiis torrentior Plin., (sc. Asopos) torrentissimus Stat., sanguis torrens Lucan. potok krvi, kri, ki teče v potokih, fato torrente Lucan.; komp. adv.: torrentius amne hiberno Pl.

vacuo

A) agg. pren. prazen; brezizrazen; jalov:
discorsi vacui prazno besedičenje
vacue promesse jalove obljube

B) m fiz. popolni vakuum

volūbilitās -ātis, f (volūbilis)

1. vrtljivost, gibljivost, premičnost, pomičnost, krožilnost, mobilnost okoli središča, starejše kretnost: mundi Ci., O., Ap., volubilitatem non dedit Ci., ipsa volubilitas libratum sustinet orbem O., volubilitas ventorum Serv.

2. okroglost: fracta volubilitas capitis latissima O. (Metam. 12, 434).

3. metaf.
a) spremenljivost, spreminjanje, nestalnost, nestanovitnost, negotovost, opotečnost: fortunae Ci., Plin.
b) gibčnost, jadrnost, urnost, hitrost, naglost, okretnost, spretnost, starejše spešnost: Q., Plin. iun. idr., linguae Ci. okreten, zgovoren jezik, verborum Ci. spretnost pri govorjenju, spretno govorjenje, ingens verborum volubilitas Petr. silna jezičnost, exaggerata verborum volubilitas Petr. izobilna zgovornost, inanis sententiis verborum volubilitas Augustus ap. Suet. prazno (puhlo) besedičenje.

vuōto

A) agg.

1. prazen; nezaseden:
botte vuota prazen sod
a mani vuote ne da bi kaj dosegel
a stomaco vuoto tešč
testa vuota puhloglavec
rimanere con le tasche vuote ostati praznih rok

2. pren. prazen, puhel:
discorsi vuoti prazno besedičenje

B) m

1. fiz. vakuum:
sotto vuoto vakuumsko shranjen, konzerviran (preparat, proizvod)

2. aero
vuoto d'aria zračna luknja, zračni žep

3. praznina; vrzel; prazno:
cadere nel vuoto pren. pasti v prazno, ostati brez odziva (besede, predlogi)
fare il vuoto intorno a sé pren. odvrniti, odvračati vse okoli sebe; do tal premagati, prekašati nasprotnike
fissare il vuoto strmeti v prazno

4. trgov. prazna embalaža, prazna posoda, prazna steklenica:
vuoto a perdere, a rendere embalaža, ki je ni treba, ki jo je treba vračati
restituire i vuoti vrniti prazne steklenice

5. pren. pomanjkanje; praznina, vrzel (tudi pren.):
vuoto di cassa blagajniški primanjkljaj, manko
vuoto di potere praznina v oblastnih strukturah
colmare un vuoto zapolniti vrzel
lasciare un gran vuoto pustiti veliko praznino (za seboj)

6. prazno, nepotrebno, jalovo:
assegno a vuoto nekriti ček
marcia, funzionamento a vuoto strojn. prosti tek
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
girare a vuoto strojn. teči v prazno; pren. biti jalov
scrivere a vuoto pisati brez odgovora; pren. pisati puhlosti
PREGOVORI: la natura aborrisce il vuoto preg. narava ne prenese praznine

ἐπεσβολίη, ἡ ep. prazne besede, puhlo besedičenje, predrzno govoričenje.

λῆρος, ὁ prazno govorjenje, besedičenje, blebetanje; čenče, neumnosti; konkr. bahač, čenča.

ματαιολογία, ἡ prazno besedičenje, blebetanje NT.