-
šèrbetiti -im (t. šerbet, ar.) dial. beliti: šerbetiti zid, sobu
-
tender [-ie-] nape(nja)ti, razpeti, razprostreti; iztegniti, prožiti; (po)beliti (zid); nagibati se, težiti, stremeti
tender a meriti na; iti k
tender el lazo (a) komu zanko (past) nastaviti
tender a uno la mano komu roko prožiti, komu pomagati
tender un puente most narediti
tender las redes mreže vreči
tender la ropa perilo obesiti za sušenje
tender a mejorar bili na poti k izboljšanju
tenderse iztegniti se, leči
-
tünchen beliti, pobeliti
-
văruí -iésc vt. (po)beliti
-
weißen, weißigen beliti, pobeliti
-
white3 [wáit] prehodni glagol
(po)beliti, prebeliti; napraviti belo
figurativno površno napraviti lepo (dobro)
to white out tisk pustiti bel (prazen) prostor
-
whiten [wáitn] prehodni glagol
beliti, pobeliti, obeliti
neprehodni glagol
postati bel ali siv; osiveti; pobeliti se; pobledeti
-
whitewash2 [wáitwɔš] prehodni glagol
beliti, pobeliti (z apnom); oprati
figurativno skušati rešiti dober glas kake osebe, rehabilitirati
ekonomija začeti zopet poslovati po stečaju
ameriško, pogovorno, šport popolnoma poraziti, premagati (nasprotnika)
-
zamašćívati -màšćujēm
1. beliti: zamašćivati jelo, žgance
2. mastiti, delati mastne madeže
-
zasmákati zàsmāčēm beliti: zasmakati jela mašću
-
žúliti žûlīm luščiti, beliti; noktima žuliti bijeli luk
-
белить beliti
-
біли́ти білю́ недок., belíti bélim nedov.
-
забеливать, забелить beliti, prebeliti; zabeliti z mlekom ali smetano
-
заправлять, заправить porivati, poriniti, zatakniti; urejati, zopet urediti; pripravljati, pripraviti, (za)beliti;
-
отбеливать, отбелить (z)beliti (platno)
-
приправлять, припривить začiniti, (za)beliti; (pren.) dopolnjevati, dopolniti
-
убелять, убелить (po)beliti;
у. сединами osiviti
-
albeggiare
A) v. intr. impers. (pres. albēggia) svitati se, daniti se
B) v. intr.
1. daniti se:
il giorno albeggia dani se, dela se dan
2. pren. začenjati se, porajati se:
la civiltà albeggiava appena civilizacija se je komaj porajala
3. knjižno beliti se:
il ghiacciaio albeggia ledenik se beli
-
albeō -ēre (albus) bel biti, beliti se: Sil., campi... ossibus albent V., quod (caput) ut videam canis albere capillis O., albente caelo Sis. ap. Q., C. ali caelo albente Auct. b. Afr. ko se je svitalo (danilo), membra in eum pallorem albentia T. tako beli in bledi. Večinoma kot adj. pt. pr. albēns -entis bel, siv, bled: vitta, comae, rosae O., spumae O., T., ossa T., equi Cu., Plin. iun.; pesn. = svetel, bleščeč: aethra Sil. in = brez okrasa, neokrašen: Val. Fl.