Franja

boō -āre -āvī (izpos. βοάω) rjuti, na ves glas vpiti, kričati, glasno doneti, odmevati: Varr., boat calum fremitu virûm Pl., boando purgant ravim Ap.; z acc.: fidem deûm boare Ap. bogove glasno prositi zaščite; z neodvisnim govorom: Ap., „redde meum“! toto voce boante foro O. — Soobl. bovō -āre (tvorba iz bōs, bovis najbrž iz ljudske etimologije ali po slovničarjih): clamore bovantes Enn. ap. Varr. (o živalih).

bosopét (-a -o) adj. knjiž. glej bos

bosòtinja ž, bosòća ž, bosòta ž bosota: golotinja i bosotinja skrajna beda; seljaka biju golotinja i bosotinja kmet je nag in bos

bovātim, adv. (bōs) po goveje: Nigidius ap. Non.

bovīllus 3 (demin. bovīnus: bōs), star. soobl. za būbulus, goveji: grex L., carnes Th. Prisc.

bovīnus 3 (bōs) goveji: Th. Prisc.

bresti glagol
1. (premikati se po razmočeni zemlji) ▸ átvergődikNimam škornjev in bos dolgo bredem po podzemeljskem potoku. ▸ Nincs rajtam csizma, és mezítláb sokáig tart, míg átvergődöm a búvópatakon.

2. (spuščati se v težave) ▸ süllyed, süpped

bubīle -is, n (bōs) goveji hlev, volovnjak, volovski (kravji) obor: Pl., Ca., Varr., Vitr., Ph., Col.

Būbōna -ae, f (bōs) Bubona, rim. boginja, zaščitnica govedi: Aug. Od tod adj. Būbetius 3 bubonski: ludi Plin.

bubsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Sid. — Soobl. būsequa -ae, m: Ap. (tudi bussequa).

bubulcus -ī, m (bōs) volovski gonjač, volovski gonjač pri oranju, volar: Varr., Ci., V., O. idr. Kot priimek Junijevega rodu Bubulcus -ī, m Bubulk: Plin., C. Iunius Bubulcus Brutus (gl. Iūnius) L.

būbulus 3 (bōs) goveji, volovski, bikov, kravji: penis Naev. fr. bikova žila, corii Pl. volovski jermeni, jermenovka, bič, cottabi Pl. tleskanje jermenovk, monimenta Pl. udarci z bičem, censio Pl. kazen z jermenovko, utres Plin. iz volovskih kož, armentum Col., pecus Varr., caseus Varr., Suet., caro Plin., Lamp. govedina, lac Plin., cornu Cels., Plin., fimus ali fimum Ca., L. govejek, kravjek; femur, lingua bot. (gl. ti gesli); subst. būbula -ae, f (sc. caro) govedina, kravetina: Pl., Cels. — Sinkop. obl. būblus: Petr.

bucaeda -ae, m (šalj. iz bōs in caedere) z jermenovko bičani: Pl.

būcētum -ī, n (bōs in -cētum: iz īlicētum, nucētum) goveji pašnik: Lucan., Gell., Sid. — Soobl. būcīta -ōrum, n: Varr.

būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.

būcula¹ (bōcula) -ae, f (demin. bōs) kravica, telica, junica, ica: Arn., bucula... captavit naribus auras V.; kot kip: Plin., Aus., ex aere Myronis bucula Ci.

būculus -ī, m (demin. bōs) mlad bik za pleme, plemenski bikec, junec: Col., Front.

bue m (pl. buoi)

1. zool. govedo (Bos):
bue marino indijskooceanski dugong (Dugong dugong)
bue muschiato moškatni bik, moškatno govedo (Ovibos moschatus)

2. vol:
occhio di bue okroglo okno
uova all'occhio di bue kulin. na volovsko oko ocvrta jajca, jajca na oko

3. govedina, goveje meso

4. pren. slabš. govedo, zagovednež, zabitež:
avere del bue imeti kratko pamet, biti zabit
PREGOVORI: donne e buoi dei paesi tuoi preg. ženo in vole le iz domačega kraja

būsequa -ae, m (bōs in sequī) goveji pastir, govedar: Ap. (tudi bussequa), Sid.