Franja

Zadetki iskanja

  • kàdar konj.

    1. (v oziralnih in časovno-pogojnih odvisnikih) quando; mentre; knjiž. allorquando:
    naj pride, kadar hoče venga quando vuole

    2. star. (za izražanje istočasnosti) (ko) quando:
    kadar bom zrasel, bom gasilec quando sarò grande farò il pompiere
    PREGOVORI:
    kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
  • kàr (čésar)

    A) pron. (v oziralnim odvisnikih) (ciò, quello) che, cui:
    naredi, kar hočeš fa ciò che vuoi
    to je edino, s čimer se ne strinjam è l'unica cosa con cui non sono d'accordo
    pren. kar je, (to) je è quello che è
    bo, kar bo sarà quel che sarà

    2. (za uvajanje stavka, ki dopolnjuje vsebino nadrednega stavka) il che:
    tudi minister je odstopil, s čimer se je položaj še bolj zapletel si è dimesso pure il ministro, il che ha complicato ulteriormente la situazione

    3. (s členkom izraža poljubnost pojava) qualsiasi cosa:
    zadovoljen bo s čimer koli si contenterà di qualsiasi cosa
    PREGOVORI:
    ni vse zlato, kar se sveti non è tutto oro quel che riluce

    B) adv.

    1. (poudarja intenzivnost dejanja):
    kar sijal je od ponosa era tutto raggiante di orgoglio

    2. (krepi pomen prislovnega izraza), così, proprio:
    spi kar oblečen dorme (così) vestito
    čakati je moral kar pet ur dovette aspettare persino cinque ore, la bellezza di cinque ore
    kar vsega mu ne moreš verjeti non devi credergli proprio tutto

    3. (s presežnikom izraža najvišjo možno mero) il più, il meno possibile; quanto più, quanto meno possibile:
    v tipkopisu naj bo kar najmanj napak nel dattiloscritto devono esserci quanto meno possibile errori

    4. (izraža rahlo omejitev) piuttosto, abbastanza:
    dekle je kar prikupno la ragazza è piuttosto carina
    kako pa kaj tvoj oče? — Še kar e tuo padre come sta? — Abbastanza bene

    5. (izraža nepričakovanost, neutemeljenost dejanja) d'un tratto, ed ecco:
    kar vstal je in šel e lui d'un tratto si alza e se ne va

    6. kar tako (izraža, da se dejanje zgodi brez določenega vzroka) così:
    kar tako so ga vrgli iz službe l'hanno licenzato così (senza preavviso, inaspettatamente)

    7. (izraža spodbudo, poziv) su, forza, via:
    kar naprej, prosim avanti, prego
    (izraža močno zavrnitev) kar misli si, da te bom zastonj redil stai fresco se credi che ti manterrò gratis
    kar po njem su, dagli
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. pren. mož ni kar tako l'uomo non è chicchessia, è una persona importante
    ne maram denarja, dam ti kar tako non voglio soldi, ti do gratis
    pren. to ne bo šlo kar tako la cosa non andrà così facilmente

    C) konj.

    1. (v primerjalnih odvisnikih) (kolikor) quanto, che:
    denar, kar ga je treba za knjige, ti posodim i soldi che ti occorrono per i libri te li presto
    izgubil je še tisto malo upanja, kar ga je imel perse anche quel poco di speranza che gli era rimasta
    naj stane, kar hoče costi quel che costi

    2. (v časovnih odvisnikih) che, dacché, da quando:
    kar je oženjen, ne zahaja več v družbo da quando si è sposato non si fa più vedere in compagnia
  • karkóli whatever; anything

    karkóli drugega anything else
    karkóli delaš,... whatever you do,...
    karkóli hočete anything you please
    karkóli se utegne zgoditi, tega ne bom storil I won't do it, whatever happens
    karkóli on prosi, bo gotovo dobil whatever he asks for, he is sure to get
  • kmálu soon, (v kratkem) shortly; before long; early; presently

    bom kmálu nazaj I'll be back soon
    kmálu po moji vrnitvi soon after my return
    knjiga bo kmálu izšla the book will be published shortly, the book will be out soon
    kmálu se vrni! come back soon!
    kmálu bom prejel pismo I'll receive a letter shortly
    ti bi kmálu to obžaloval you'd soon regret it
    kmálu bi bil padel I nearly (ali almost) fell
    ne boš tako kmálu našel boljšega prijatelja! you won't find a better friend in a month of Sundays!
    kmálu nato, kmálu potem soon afterwards
    kar najbolj kmálu (čim prej) as soon as possible, at your earliest convenience
  • kolesarski izpit stalna zveza
    1. (preizkušnja) ▸ kerékpárvizsga
    opraviti kolesarski izpit ▸ leteszi a kerékpárvizsgát
    delati kolesarski izpit ▸ kerékpárvizsgát tesz
    izvedba kolesarskega izpita ▸ kerékpárvizsga kivitelezése
    pripravljati se na kolesarski izpit ▸ kerékpárvizsgára felkészül
    izkaznica o opravljenem kolesarskem izpitu ▸ kerékpárvizsga-igazolvány
    Učenci opravijo kolesarski izpit v osnovni šoli. ▸ A diákok az általános iskolában teszik le a kerékpárvizsgát.

    2. (dokument) ▸ kerékpárvizsga-igazolvány, kerékpárvizsga
    predložiti kolesarski izpit ▸ bemutatja a kerékpárvizsga-igazolványát
    pridobitev kolesarskega izpita ▸ kerékpárvizsga-igazolvány megszerzése
    S kolesom se ne bom več vozila sama, saj še nimam kolesarskega izpita. ▸ Már nem kerékpározok, mivel nincs kerékpárvizsgám.
  • komentirati glagol
    1. (o mnenju) ▸ kommentál
    komentirati izjavo ▸ nyilatkozatot kommentál
    komentirati dogodke ▸ eseményeket kommentál
    komentirati dogajanje ▸ történéseket kommentál
    komentirati odločitev ▸ döntést kommentál
    komentirati rezultat ▸ eredményt kommentál
    težko komentirati ▸ nehezen kommentál
    javno komentirati ▸ nyilvánosan kommentál
    Dokler je sojenje potekalo, postopka nisem javno komentiral. ▸ Amíg tartott a tárgyalás, nem kommentáltam nyilvánosan az eljárást.
    komentirati članek ▸ cikket kommentál
    komentirati potezo ▸ lépést kommentál, húzást kommentál
    komentirati novico ▸ újságot kommentál
    Ker se na vina ne spoznam najbolje, kvalitete ne morem komentirati. ▸ Mivel nem igazán értek a borokhoz, a minőséget nem tudom kommentálni.

    2. ponavadi v športu (o potekajoči aktivnosti) ▸ közvetít
    novinar komentira ▸ újságíró közvetít
    komentirati tekmo ▸ meccset közvetít
    S televizijsko postajo smo se dogovorili, da bom komentiral nogometne tekme. ▸ A televíziós adóval megegyeztünk, hogy futballmeccseket fogok közvetíteni.
    Prvič je sam komentiral dirko za VN Italije v Monzi leta 1986. ▸ Először az 1986-os monzai Olasz Nagydíjat közvetítettem.
    Poročevalka neumorno in vse bolj prestrašeno v kamero komentira dogajanje in žrtve, ki jih je vse več. ▸ A riporter fáradhatatlanul és egyre ijedtebben kommentálja a kamerába az eseményeket és az egyre növekvő számú áldozatot.
  • kovanec samostalnik
    (kovan denar) ▸ érme, pénzérme, fémpénz
    nov kovanec ▸ új pénzérme
    star kovanec ▸ régi érme
    zlat kovanec ▸ arany érme
    srebrn kovanec ▸ ezüst pénzérme
    zbirati kovance ▸ érmét gyűjt
    izdati kovanec ▸ érmét kibocsát
    bankovci in kovanci ▸ bankjegyek és pénzérmék
    evrski kovanec ▸ eurós érme
    Za srečo bom vrgel v vodo kakšen kovanec. ▸ Bedobok egy érmét a vízbe, hogy szerencsét hozzon.
    Povezane iztočnice: priložnostni kovanec
  • kóža (-e) f

    1. (človeška) pelle, cute, med. epidermide; (živalska) pelle:
    uvela koža pelle vizza
    mehka, nežna koža pelle delicata
    kozm. mastna, suha koža pelle grassa, secca
    debela koža slona la pelle grossa dell'elefante
    s perjem poraščena koža pelle coperta di piume

    2. pren. pelle; pellaccia:
    pren. imeti debelo kožo avere la pelle dura
    odnesti celo kožo riportare la pelle in casa
    rešiti kožo salvare la pelle
    nositi kožo naprodaj giocare sulla propria pelle, rischiare la pelle
    ustrojiti komu kožo conciare qcn. per le feste

    3. (živalska koža) pelle, (usnje) pelle, cuoio:
    umetna koža cuoio artificiale
    čevlji iz krokodilje kože scarpe di pelle di coccodrillo
    torbica iz prave kože borsetta di pelle
    koža severnega jelena renna

    4. ekst. (prevleka sadežev) buccia; pellicola; (prevleka mesnih izdelkov) budello, involucro; (strjena plast na površini redkejših snovi) pellicola, velo, crosta
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. sama kost in koža ga je è ridotto a pelle e ossa
    mraz mu ježi kožo dal freddo gli si accappona la pelle
    dati prašiča iz kože scuoiare il maiale
    pog. iz kože te bom dal ti ammazzo!
    pren. kričati kot bi koga iz kože dajali strillare come un ossesso
    pren. od jeze, veselja iz kože skočiti non stare più nella pelle dalla rabbia, dalla gioia
    ne moči iz svoje kože non poter cambiar pelle
    pren. biti napisano komu na kožo essere, sembrare scritto apposta per uno
    šalj. iti pod kožo gledat andare a letto
    znati zlesti pod kožo essere avvincente (come scrittore e sim.), toccare da vicino
    doživeti, občutiti na lastni koži sperimentare sulla propria pelle
    ne bi bil rad v njegovi koži non vorrei essere nei suoi panni
    pren. imeti debelo, trdo kožo avere la pelle, la pellaccia dura
    pog. biti v dobri, slabi koži stare bene, male di salute
    biti krvav pod kožo essere fatti di carne
    pren. (biti) volk v ovčji koži lupo in veste d'agnello
    strojiti kožo conciare la pelle
    drago prodati kožo vendere cara la propria pelle
    prodajati kožo, dokler je medved še v brlogu vendere la pelle dell'orso prima d'averlo ucciso
    usnj. konzervirana, surova koža pelle conservata, grezza
    zool. letalna koža membrana alare, patagio
    zool. plavalna koža natatoia
  • lastnorôčno adv. di propria mano, di proprio pugno, manu propria (m. p.); pog. da me, da te ecc.; da solo, senza aiuto alcuno:
    lastnoročno bom odnesel pismo na pošto porterò da me la lettera alla posta
  • ljúb dear; (v pridigah) dearly beloved

    zaradi ljúbega miru for peace and quiet, for a quiet life
    karkoli ti je ljúbo anything you like (ali please)
    stori to meni na ljúbo do if for my sake, do it to please me
    napravi, kar ti je ljúbo! do as you like
    tebi na ljúbo bom to naredil I shall do it to please you
    ljúbo bi mi bilo, če... I should like (ali appreciate) it if...
    kava mi je ljubša kot čaj I prefer coffee to tea
    ta roman je moja najljubša knjiga this novel is my favourite book
    najljubše opravilo (»konjiček«) hobby
  • ljubezen samostalnik
    1. (močna naklonjenost) ▸ szeretet
    božja ljubezen ▸ isteni szeretet
    materinska ljubezen ▸ anyai szeretet
    očetovska ljubezen ▸ apai szeretet
    krščanska ljubezen ▸ keresztényi szeretet
    domovinska ljubezen ▸ hazaszeretet
    brezpogojna ljubezen ▸ feltétel nélküli szeretet
    Nekoč bom zaslužil dovolj denarja in poplačal tvojo brezpogojno ljubezen. ▸ Egy nap elég pénzt keresek majd és meghálálom a feltétel nélküli szeretetedet.
    izkazovati ljubezen ▸ szeretetet kimutat
    ljubezen do otrok ▸ gyermekek iránti szeretet
    ljubezen do staršev ▸ szülők iránti szeretet
    hrepeneti po ljubezni ▸ szeretetre vágyik
    Sedaj hrepenim po ljubezni, ki je nisem bil nikoli deležen. ▸ Most a soha meg nem tapasztalt szeretetre vágyom.
    ljubezen do glasbe ▸ zene iránti szeretet, zene szeretete
    ljubezen do narave ▸ természet szeretete
    boginja ljubezni ▸ szeretet istennője

    2. (o intimnem odnosu) ▸ szerelem
    nesrečna ljubezen ▸ beteljesületlen szerelem, viszonzatlan szerelem
    romantična ljubezen ▸ romantikus szerelem
    zrela ljubezen ▸ érett szerelem
    platonska ljubezen ▸ plátói szerelem
    globoka ljubezen ▸ mély szerelem
    izpovedati ljubezen ▸ szerelmet vall
    hrepeneti po ljubezni ▸ szerelemre vágyik
    Trenutno sem samska, čeprav hrepenim po ljubezni. ▸ Jelenleg egyedülálló vagyok, pedig vágyom a szerelemre.
    sreča v ljubezni ▸ szerencse a szerelemben
    prerasti v ljubezen ▸ szerelemmé növi ki magát
    poročiti se iz ljubezni ▸ szerelemből házasodik
    ljubezen se vname ▸ szerelem lángra lobban, szerelem fellángol
    biti lačen ljubezni ▸ szereleméhes, éhes a szerelemre
    Čutil sem, kako zelo je bila lačna ljubezni, jaz pa sem to izkoristil. ▸ Éreztem, mennyire éhes a szerelemre, én pedig kihasználtam ezt.
    Med njima se je vnela ljubezen in zvezo sta sklenila s poroko. ▸ Lángra lobbant közöttük a szerelem, és kapcsolatukat házassággal zárták.
    Povezane iztočnice: ljubezen na daljavo

    3. (ljubljena oseba) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    izgubljena ljubezen ▸ elveszett szerelem
    srednješolska ljubezen ▸ középiskolai szerelem
    edina ljubezen ▸ egyetlen szerelem
    nekdanja ljubezen ▸ egykori szerelem
    ljubezen iz otroštva ▸ gyermekkori szerelem
    Poročil se je s svojo ljubeznijo iz otroštva Mary in postal oče štirih otrok. ▸ Maryvel, gyermekkori szerelmével házasodott össze, és négy gyermek apja lett.
    srečati ljubezen ▸ szerelmével találkozik
    Mnogo ljudi postane izjemno občutljivih, ko srečajo ljubezen svojega življenja. ▸ Sok ember kivételesen érzékennyé válik, amikor találkozik élete szerelmével.
    Sopomenke: ljubi, fant

    4. (o dejavnosti) ▸ szerelem
    velika ljubezen ▸ nagy szerelem
    Njena največja ljubezen poleg glasbe so delfini. ▸ A zene mellett a legjobban a delfineket szereti.
    Moja največja ljubezen je amatersko gledališče. ▸ A legnagyobb szerelmem a műkedvelő színház.
    Moja prava ljubezen je umetnostna zgodovina, že od gimnazijskih let. ▸ Az igazi szerelmem a művészettörténet – már a gimnáziumi évektől kezdve.

    5. (seks) ▸ szerelem
    telesna ljubezen ▸ testi szerelem, kontrastivno zanimivo testiség
    Telesna ljubezen spodbuja sproščanje hormonov sreče in zadovoljstva. ▸ A testi szerelem az öröm és az elégedettség hormonjait szabadítja fel.
    Če se za približno dvanajst minut predamo ljubezni, se stopi skoraj 400 kalorij. ▸ Ha körülbelül tizenkét percre átadjuk magunkat a szerelemnek, közel 400 kalória ég el.
    Nobena mesena ljubezen ni vredna cene življenja, najmanj tista s prostitutko. ▸ Semmilyen testi szerelemért nem éri meg kockáztatni az életet, legkevésbé pedig a prostituálttal folytatottért.
  • ljubosumen pridevnik
    1. (o ljubezni) ▸ féltékeny
    ljubosumen mož ▸ féltékeny férj
    Eden izmed detektivov zasleduje damo po naročilu ljubosumnega moža. ▸ Az egyik detektív egy féltékeny férj megbízásából követ egy hölgyet.
    ljubosumen soprog ▸ féltékeny férj
    ljubosumen ljubimec ▸ féltékeny szerető
    ljubosumen fant ▸ féltékeny fiú
    ljubosumen moški ▸ féltékeny férfi
    ljubosumna žena ▸ féltékeny nő
    bolestno ljubosumen ▸ betegesen féltékeny
    strašno ljubosumen ▸ rettentően féltékeny
    patološko ljubosumen ▸ kórosan féltékeny
    pretirano ljubosumen ▸ túlzottan féltékeny
    ljubosumen na ženo ▸ feleségre féltékeny
    ljubosumen na dojenčka ▸ csecsemőre féltékeny
    ljubosumen in posesiven ▸ féltékeny és birtokló
    ljubosumen in jezen ▸ féltékeny és mérges
    ljubosumen izpadkontrastivno zanimivo féltékenységi jelenet
    ljubosumen izbruhkontrastivno zanimivo féltékenyi roham
    Vsakič ko se znajdem v resni zvezi, postajam iz dneva v dan bolj ljubosumen. ▸ Minden alkalommal, amikor komoly kapcsolatba kerülök, napról napra egyre féltékenyebbé válok.
    Kot vemo, so starejši otroci zelo ljubosumni na novorojenčke. ▸ Mint azt tudjuk, a gyermekek nagyon féltékenyek az újszülöttekre.

    2. (nevoščljiv) ▸ féltékeny
    ljubosumen na uspeh ▸ féltékeny a sikerre
    ljubosumen in zavisten ▸ féltékeny és irigy
    "In če boš spet imela novo obleko, bom zelo ljubosumna!" ▸ „És ha ismét új ruhád lesz, nagyon féltékeny leszek!”
    Tudi moj sošolci so zelo v redu, saj me podpirajo in niso ljubosumni. ▸ Az iskolatársaim is nagyon rendben vannak, hiszen támogatnak és nem féltékenyek.

    3. (zaščitniški) ▸ féltő, féltékeny
    Občutek imam, da so Slovenci precej usmerjeni navznoter, strašno ljubosumni na svojo intimnost in kot taki samotarski. ▸ Az a benyomásom, hogy a szlovénok eléggé befelé fordulók, borzasztó féltékenyen őrzik az intimitásukat, és mint ilyenek, maguknak valók.
    Specialisti so za organizacijo tovrstnih doživetij precej ljubosumni na svoje domislice in ustvarjalne, a tudi zahtevne projekte. ▸ Az ilyen típusú élmények megszervezéséért felelős szakemberek meglehetősen féltékenyen védik fantáziadús és kreatív, de egyben kihívást jelentő projektjeiket.
    Država je lahko hkrati demokratična in ljubosumna na svoje državljanstvo, kot so na primer Švica, Nemčija ali Japonska. ▸ Egy állam lehet egyszerre demokratikus és az állampolgárságát féltékenyen óvó, mint például Svájc, Németország vagy Japán.
  • ložírati to lodge; (vojake) to quarter, to billet

    moral bom ložírati v hotelu I shall have to put up at the hotel
  • maščeváti to avenge, to revenge

    maščeváti koga to avenge someone
    maščeváti se nad to avenge oneself on (someone), to be revenged on (someone), to wreak vengeance upon (someone), to get one's own back
    maščeváti se za to take vengeance for (kaj something), to avenge (something)
    maščeváti se komu za kaj to avenge oneself on someone for something, to be avenged on someone for something, to wreak revenge on someone for something, to retaliate against someone for something
    maščeval se bom I'll be revenged, pogovorno I'll get my own back
  • medicina samostalnik
    1. (veda) ▸ orvostudomány, orvostan
    študij medicine ▸ orvostudományi tan, orvostudományi képzés, orvostani képzés
    študent medicine ▸ orvostanhallgató
    študentka medicine ▸ orvostanhallgató
    študirati medicino ▸ orvostudományt hallgat, orvostudományi képzésre jár
    diploma iz medicinekontrastivno zanimivo orvosi diploma
    sodobna medicina ▸ modern orvostudomány
    specialist medicine ▸ szakorvos
    veja medicine ▸ orvostudomány ága
    napredek medicine ▸ orvostudomány haladása
    zgodovina medicine ▸ orvostudomány története
    razvoj medicine ▸ orvostudomány fejlődése
    Povezane iztočnice: sodna medicina, tradicionalna medicina, socialna medicina, splošna medicina, urgentna medicina, paliativna medicina, regenerativna medicina, preventivna medicina, tropska medicina, rehabilitacijska medicina, športna medicina, medicina dela, alternativna medicina, družinska medicina, dentalna medicina, komplementarna medicina, kitajska medicina, interna medicina, manualna medicina, nuklearna medicina, ljudska medicina

    2. (izobraževalni program) ▸ orvostudományi, orvosi
    vpisati se na medicino ▸ orvostudományi karra iratkozik, orvosira iratkozik, orvostanra iratkozik
    Hči je danes zdravnica, izpite na medicini je opravila s povprečno oceno devet. ▸ A lányom ma orvos, az orvostudományi képzésen a vizsgákat kilences átlaggal végezte el.

    3. (medicinska fakulteta) ▸ orvostudományi
    iti na medicino ▸ orvostudományira megy
    Že zgodaj sem se odločil, da bom šel študirat na medicino. ▸ Korán eldöntöttem, hogy orvostudományira jelentkezem.
    Študenta, ki gre na medicino, čaka 6 let garanja. ▸ Az orvostudományira jelentkező hallgatóra 6 év gürcölés vár.
  • móč fuerza f ; potencia f ; vigor m ; energía f ; poder m

    moč navade fuerza de la costumbre
    z lastno močjo por mi (tu, su itd.) propio esfuerzo
    po svojih najbojših močeh con (ali por) todos los medios a mi (tu, su itd.) alcance
    s polno močjo (o ladji) a toda máquina
    z vso močjo con toda (la) fuerza, con todas las energías
    z združenimi močmi todos juntos (ali unidos)
    čarovna moč poder m mágico, virtud f mágica
    delovna moč mano f de obra; personal m
    konjska moč (teh) caballo m de vapor (kratica: CV)
    motor 100 konjskih moči motor m de 100 (cien) caballos
    davčna moč capacidad f contributiva
    kupna moč poder m adquisitivo, capacidad f adquisitiva
    gonilna moč (teh) fuerza motriz
    moška moč fuerza viril; virilidad f
    moralna moč virtud f
    moč volje fuerza de voluntad
    obrambna moč fuerza defensiva
    orjaška moč fuerza hercúlea
    prebojna moč fuerza de percusión
    telesna moč fuerza física
    učna moč maestro m, profesor m
    udarna moč (teh) fuerza de percusión, voj potencia f combativa, fuerzas f pl de combate
    ustvarjalna moč fuerza creativa
    vlečna moč fuerza de tracción
    zdravilna moč virtud f curativa
    moč usode la fuerza del sino
    biti pri močeh tener fuerzas, estar fuerte
    to ni v moji moči no está en mi poder hacer eso, no está a mi alcance
    biti na koncu (pri kraju) svojih moči no poder más, haber agotado sus fuerzas
    kolikor je v moji moči por lo que esté en mis fuerzas
    napeti vse svoje moči (za) poner todo su empeño (en), hacer todo lo posible (por)
    priti spet k moči recobrar las fuerzas, reponerse
    preveč zaupati svojim močem confiar demasiado en sus fuerzas
    zbirati moči hacer acopio de fuerzas
    napravil bom, kar bo v moji moči haré todo lo que esté a mi alcance
  • môči (morem) to be able, to be capable, to be in a position (to do something); to be enabled; (biti sposoben) to have the faculty, to have the capacity

    ni môči (ni moč) it is impossible
    morem I can
    ne morem I cannot, I can't, I am unable, I am incapable
    morem samó pohvaliti... I can't help praising, I can only praise, I have nothing but praise for...
    ne morem ga trpeti I cannot bear (ali stand) him
    če le morem if I can help it
    ne morem si kaj, da se ne bi smejal I can't help (ali resist) laughing
    on me ne more (figurativno) he can't stand me
    ne morejo se (figurativno) they cannot agree
    ne morem več (od utrujenosti) I am dog-tired, I am dead with fatigue, I am knocked-up
    ne morem si tega privoščiti I cannot afford it
    nič ne morem za to it is not my fault
    morem samo (reči)... I simply must (say)...
    storil bom, kar bom največ mogel I'll do my best, I'll do all I can, I'll do my utmost, I'll do my very (ali level) best
    ne bom mogel plačati I shall not be able to pay
    obžalujem, da ne morem I regret my inability
    ne morem biti brez I cannot go (ali do) without
    denar more vse money talks
    njemu ne moreš verjeti he is not to be believed
    nanj se ne moreš zanesti he is not to be relied upon
    moglo bi biti takó it might possibly be so, pogovorno could be
  • môči pouvoir, être capable (ali en état, à même, en mesure) de faire quelque chose

    ne moči koga ne pas pouvoir souffrir (ali supporter) quelqu'un, familiarno ne pas pouvoir sentir (ali encaisser) quelqu'un, avoir quelqu'un dans le nez
    ne morem drugače je ne peux pas faire autrement
    ne morem nič zato je n'y puis rien, ce n'est pas ma faute
    ne morem več je n'en puis (ali peux) plus
    tega vam ne morem (ne bi mogel) povedati je ne peux (pourrais, saurais) pas vous le dire
    napravim, kar največ morem, kolikor le morem je fais de mon mieux
    storil bom, kar bom mogel je ferai ce qui est en mon pouvoir
  • mogóč possible; likely; (izvedljiv) feasible, achievable, practicable

    vse mogóče every possible (case), all possible (cases), all the possibilities
    vse mogóči ljudje people of every sort and kind
    ni mogóče! no!, is it possible!; you don't say!
    kar največ mogóče as much as possible, to the utmost
    če je mogóče if possible
    vse, kar nam je mogóče everything possible, everything within our power
    kolikor mi bo le mogóče to the best of my power
    storil bom vse, kar mi bo mogóče I'll do my best (ali my utmost)
    napraviti vse mogóče to do all in one's power, to do (ali to try) one's best, to try every possible means, to leave no stone unturned, to strain every nerve, to exert oneself to one's utmost
    ni nam bilo mogóče it was beyond us
    brž ko mogóče as soon as possible
    vzpon na goro je mogóč le z ene strani the ascent of the mountain is possible (ali practicable) on one side only
  • mogóč possible ; (izvedljiv) faisable, praticable

    če (je) mogoče si possible, si faire se peut
    je mogoče, da il est possible que, il se peut que (+ subjunktiv)
    kolikor mogoče autant que possible
    kolikor mogoče hitro le plus vite possible, aussi vite que possible
    kolikor mogoče kmalu, takoj ko mogoče le plus tôt possible, aussitôt que possible
    ni mogoče! pas possible!, par exemple!, allons donc!, familiarno non, sans blague!
    storil bom, kar bo (je) mogoče je ferai (tout) mon possible