Franja

nikóli never

skoraj nikóli hardly ever
ob sv. Nikoli (figurativno) when pigs fly; when two Sundays come together; on the Greek Calends; on latter Lammas
bolje pozno kot nikóli better late than never

nikóli ne … jamais

nikoli več jamais plus, plus jamais
sveti nikoli, sv. Nikoli (ironično) semaine ženski spol des quatre jeudis
to boš dobil na sv. Nikoli tu l'auras à la saint-glinglin (ali à Pâques ou à la Trinité)
odložiti kaj na sv. Nikoli renvoyer quelque chose aux calendes grecques
bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais
nikoli ni prepozno il n'est jamais trop tard pour bien faire

nikóli adv. (v nikalnih stavkih) mai:
nikoli več se nista videla non si videro mai più
pren. kaj takega pa še nikoli cose del genere non mi sono mai capitate
slišal bo pridigo, kot še nikoli gli darò una bella strigliata, gliene canterò a dovere
biti (nekomu) nerodno, da nikoli tega essere imbarazzatissimo
zdaj ali nikoli adesso o mai più
šalj. o svetem nikoli il giorno di san mai
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai
nikoli ni prepozno non è mai troppo tardi

nikóli nunca; jamás

nikoli več nunca más
sveti Nikoli Calendas f pl griegas
odložiti na sv. Nikoli aplazar (ali remitir) para las Calendas griegas
bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca

nosíti (paket ipd.) to carry; (nakit, obleko, čevlje) to wear; (ime, plod) to bear; (podpirati) to support, to uphold, to sustain, to hold up

on z lahkoto nosi 100 kg he can easily carry sixteen stone
stebri nosijo vso težo strehe the pillars support all the weight of the roof
nosíti pri sebi to have about one
nikoli ne nosim mnogo denarja pri sebi I never carry much money on me
slana voda bolje nosi kot sladka salt water is more buoyant than fresh
ta obleka (to blago) se dobro nosi this suit (this material) wears well
to obleko bom nosil še ene leto this suit will last me another year
nosíti očala to wear glasses
nosíti obresti to bear (ali to yield) interest
nosíti posledice to bear (ali to suffer) the consequences
nosíti stroške, odgovornost to bear the costs, the responsibility
dobro nosíti svoja leta to wear well, to be hale and hearty for one's age
nosíti krivdo to be to blame (za for)
visoko nosíti glavo to carry one's head high, to be haughty
nosíti vodo v Savo (figurativno) to carry coals to Newcastle

obráčati tourner, retourner

obračati glavo nazaj tourner la tête en arrière
obračati ključ v ključavnici tourner la clé dans la serrure
obračati v svojo korist tourner à son profit
obračati pogled na koga, na kaj diriger (ali tourner) ses regards du côté de quelqu'un, de quelque chose
obračati pozornost nase attirer l'attention sur soi
obračati svojo pozornost na kaj porter son attention sur quelque chose
obračati plašč po vetru tourner à tout vent (ali comme une girouette), s'accommoder aux circonstances
obračati sem in tja tourner et retourner
obračati seno retourner le foin
obračati na smešno tourner en ridicule, ridiculiser, rendre ridicule
človek obrača, bog obrne l'homme propose et Dieu dispose
obračati se se (re)tourner
dobro, slabo se obračati tourner bien, tourner mal
obračati se na bolje s'améliorer
obračati se na koga s'adresser à quelqu'un, recourir à quelqu'un, faire appel à quelqu'un
obračati se na petah virer sur ses talons
pisno se obračati na koga s'adresser à quelqu'un par écrit
bolniku se obrača na bolje le malade va mieux
stvar se obrača na slabo l'affaire prend une mauvaise tournure, l'affaire tourne mal
(v nesreči) obračajoče se vozilo voiture faisant des tonneaux

obráčati (-am) | obrníti (-em)

A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone

B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando

2. obračati, obrniti se na rivolgersi a

3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata

obráčati volver; dar vuelta a; girar ; (avto) virar

obračati se volverse; cambiar de dirección
obračati se na bolje mejorar
obračati plašč po vetru (fig) amoldarse a las circunstancias, fam arrimarse al sol que más calienta
obračati se na koga recurrir a alg
obračati na smešno stran poner en ridículo
obračati vodo na svoj mlin (fig) llevar el agua a su molino
človek obrača, bog pa obrne el hombre propone, y Dios dispone
ne obračati! (napis na zaboju) ¡siempre de pie!

obrníti tourner, retourner

obrniti nazaj rebrousser chemin, retourner en arrière (ali sur ses pas)
obrniti pogovor na (figurativno) détourner la conversation sur
obrniti komu hrbet tourner le dos à quelqu'un
obrniti obleko retourner un vêtement
obrniti vse na glavo (figurativno) mettre tout sens dessus dessous
obrniti pogled proti hiši tourner le regard vers la maison
obrniti se (z vozilom, letalom) virer, faire un virage
obrniti se nazaj se retourner
obrniti se na koga s'adresser à quelqu'un, faire appel à quelqu'un, avoir recours à quelqu'un
obrniti se na desno, na levo tourner à droite, à gauche
obrniti se na bolje s'améliorer
obrniti se na slabše prendre une mauvaise tournure, empirer
prosimo, obrnite (list)! T.S.V.P. (tournez, s'il vous plaît!)
vse v slabo obrniti tourner tout en mal
obrniti se stran se détourner
okna so obrnjena na vrt les fenêtres donnent sur le jardin

obrníti volver; dar vuelta a

obrniti list volver la hoja
obrniti komu hrbet volver la espalda a alg
obrniti obleko volver un vestido
obrniti vse na glavo (fig) volver lo de arriba abajo
narobe obrniti volver a revés, volver de arriba abajo
obrniti pogovor na hacer caer la conversación sobre
obrniti pozornost na dirigir la atención a
obrniti pogled proti nebu volver la mirada al cielo
obrniti v neko smer volver hacia una dirección
obrniti (se) proti vetru (o ladji) fachear
obrniti se (z vozom) dar vuelta
aero, avto virar, dar un viraje
obrniti se nazaj volver (para atrás)
obrniti se na koga dirigirse a alg
obrniti se na občinstvo volverse al público
obrniti se h komu (za pomoč) acudir a alg
reka se obrne na levo el río vuelve hacia la izquierda
obrniti se na desno (na levo) volverse a la derecha (a la izquierda)
obrniti se proti komu volverse contra alg
obrniti se na bolje mejorarse
obrniti se na ...(v oglasih ipd.) dirigirse a...
prosimo, obrniti! ¡al dorso!, ¡a la vuelta!, ¡vuelva usted la hoja! (le v krajšavi: v. U. l. h.)

odrézati to cut off (ali away), to chop off (ali away), (skrajšati) to dock

odrézati komu roko, nogo to amputate someone's arm, leg
odrézati se (hitro odgovoriti) to answer promptly
dobro (bolje) se odrézati to do well (better)
slabo se odrézati to do badly, to come off a loser
najslabše se odrézati to get the worst (of it)

okreníti (okrénem)

A) perf. (obrniti) voltare, girare

B) okreníti se (okrénem se) perf. refl. voltarsi; mutarsi:
stvar se je okrenila na bolje le cose stanno migliorando

pazíti (biti pozoren) to pay attention (to), to observe, to mind, to be mindful (of), to look around, to look out (for), to watch, to be watchful, to keep watch; to take care, to be careful (ali cautious, wary, wide-awake, on the alert, on one's guard); (hraniti) to have in custody; (skrbeti za) to take care of, to have in one's care (ali charge); (negovati) to nurse, to look after, to tend; (pobrigati se) to look (to), to see (to), to attend (to)

pazíti na otroke v odsotnosti staršev to baby-sit
ne pazíti na to take no heed (ali no notice) of, to disregard, to be mindless of, to be unmindful of, not to bother, to pay little or no attention to; to lose sight of
pazi(te)! look out!, attention!, mind!
napeto pazíti to be all attention
pazi na otroka! look after the child!
pazite na mojo prtljago! take care of my luggage!
pazite na stopnice! mind the steps!
pazite bolje! take more care!
pazi nase! take care of yourself!
pazite, da vas ne vidijo! mind they do not see you!
niso pazili na moje besede my words were ignored
pazite na žeparje! beware of pickpockets!
pazíti na formalnosti to be a stickler for the formalities
pazíti z budnim očesom na to keep a watchful eye on
pazi se! mind what you are about
otroci, pazite nase! children, look after yourselves!, be careful!, take care!

plačan (-a, -o) bezahlt (kratica : bez., bz.), delovno mesto: besoldet, dotiert, honoriert, (bolje besserbezahlt, dobro [gutbezahlt] gut bezahlt, gutbesoldet, [hochdotiert] hoch dotiert, [hochbezahlt] hoch bezahlt, najbolje bestbezahlt, slabo unterbezahlt, [schlechtbezahlt] schlecht bezahlt); morilec: gedungen
drago plačan figurativno svoboda, prostost: teuer erkauft
še ne plačan obveznost: ausstehend
plačani davki s stališča države: das Steueraufkommen
poštno: plačan odgovor die Rückantwort
poštnina plačana v gotovini P. b. b. (Postgebühr bar bezahlt)

počutíti se (-im se) imperf. refl.

1. sentirsi; stare:
počutiti se osamljenega, bolnega sentirsi solo, malato
danes se počutim malo bolje oggi sto un po' meglio

2. sentirsi, ritenersi:
počutiti se mladega sentirsi giovane

3. sentirsi, trovarsi:
počutiti se nelagodno sentirsi in imbarazzo
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa
počutiti se kot pes v cerkvi sentirsi di troppo
počutiti se kot riba na suhem sentirsi come un pesce fuor d'acqua

počútiti se to feel

počútiti se dobro to feel well
kako se počutite? how do you feel?, how are you?
ne počutim se najbolje danes I don't feel at my best today
počutim se mnogo bolje I'm feeling much better
dobro se zdravstveno počútiti se to feel up to the mark
danes se počutim stokrat bolje I feel heaps better today
slabo se počutim I feel ill (ali poorly), I am unwell
zelo slabo se počútiti se to feel like nothing on earth, to feel poorly (ali faint, rotten)

pózno tarde

pozno ponoči a altas horas de la noche
pozno v noč hasta muy entrada la noche
priti (pre)pozno llegar (demasiado) tarde
vstajati pozno levantarse tarde
pozno je es tarde
pozno postaja se hace (ali se está haciendo) tarde
kako pozno je? ¿qué hora es?
bolje pozno kot nikoli más vale tarde que nunca

pôzno late; at a late hour

prepozno too late
pôzno zvečer late in the evening
hoditi pôzno spat, prihajati pozno domov to keep late hours
pôzno vstajati to get up late
pôzno postaja it is getting late
pôzno se je oženil he got married late in life
bolje pôzno kot nikoli better late than never

pôzno tard

pozno ponoči tard dans la nuit
pozno v noč à une heure avancée de la nuit, bien avant dans la nuit
pozno zvečer tard dans la soirée, sur le tard
pozno je il est tard
pozno postaja il se fait tard
pozno priti arriver tard
bolje pozno kot nikoli mieux vaut tard que jamais

pôzno adv. tardi:
prihajati pozno venire tardi, tardare a venire
pozno popoldne nel tardo pomeriggio
pozno ponoči a notte inoltrata, a tarda notte; a notte fonda
(v pov. rabi) pozno je že s'è fatto tardi
kako pozno je že? che ora è, che ore sono?
nalogo mora oddati najpozneje do torka deve consegnare il compito al massimo entro martedì
PREGOVORI:
bolje pozno kot nikoli meglio tardi che mai