Franja

tēmpra f

1. metal. kaljenje:
acciaio di buona tempra dobro kaljeno jeklo
dare la tempra kaliti

2. nrav, značaj; telesna konstitucija, ustroj:
una tempra rotta a tutte le fatiche telesni ustroj, ki vzdrži vse napore

3. zvočnost, barva (glasu)

tinct [tiŋkt]

1. samostalnik
zastarelo barva, pobarvanje; tinktura

2. pridevnik
poetično pobarvan

tincture [tíəkčə]

1. samostalnik
poetično barva; barvilo
kemija, medicina tinktura, alkoholni izvleček
figurativno niansa, nadih, zunanja podoba; sled (of česa)
poseben okus, priokus; primes

tincture of iodine jodova tinktura
he has a tincture of English manners ima le površne angleške manire
red tincture kamen modrih

2. prehodni glagol
(rahlo) (po)barvati
figurativno dati videz
figurativno prepojiti, prežeti (with z)

his manners are tinctured with pride njegove manire imajo nadih ošabnosti

tinection [tíŋkšən] samostalnik
barvanje, pleskanje; barvilo, barva

tinge [tindž]

1. samostalnik
barva; niansa
figurativno sled, nadih, priokus (of česa)
primes

to have a tinge of red biti rdeče niansiran

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(po)barvati; šatirati; osen(č)iti
figurativno dati (čemu) zunanjo podobo, poseben okus; prežeti (with z)
pobarvati se, dobiti barvo

to be tinged with s.th. imeti nadih (sled, priokus) česa

tingitura f

1. barvanje

2. barva

tint [tint]

1. samostalnik
barva; lahno pobarvanje; ton barve, pobarvanost; odtenek, niansa; šatiranje, niansiranje, (o)senčenje; mešanje kake barve z belo barvo

to have a bluish tint imeti moder nadih

2. prehodni glagol
(p)obarvati; šatirati; niansirati, osenčiti, dati barvni ton

tinta f

1. barva:
mezza tinta (barvni) polton
la tinta della carnagione (colorito) polt
la tinta del cielo barva neba
in tinta unita enobarven, enobarvno

2. obarvanost; ton:
un racconto dalla tinta malinconica otožno obarvana pripoved
a forti tinte pren. dramatično obarvan
a fosche tinte pren. pesimistično obarvan
calcare le tinte pren. pretiravati pomembnost, resnost (dogodka)

3. pren. pog. politično prepričanje, politična opredeljenost; pog. sorta

tinta ženski spol (tekoča) barva; črnilo, tinta; barvni ton

tinta china tuš
tinta encarnada, tinta roja rdečilo
tinta de imprenta tiskarska barva
tinta indeleble neizbrisna tinta
tinta simpática nevidno črnilo
cojín de tinta blazinica za štampiljko
saber de buena tinta vedeti iz dobrega vira
las tintas de la aurora jutranja zarja
recargar las tintas (fig) pretiravati
tomar unas tintas nekaj kozarcev (rdečega) vina popiti

tinte moški spol barvanje, barva; nadih, napačen videz

taller de tinte barvarstvo

tintura ženski spol barvanje; barvilo, barva; šminka; tinktura; površen belež; polznanje

tintura de yodo jodova tinktura
tintura para el cabello (ali pelo) barvilo za lase

tonality [tounǽliti] samostalnik
glasba razmerje med toni; tonalnost; zvočnost; narava in vrsta zvoka; tonaliteta; tonovska lestvica; sistem barvnih tonov, barvni ton, barva

tone¹ [tóun] samostalnik
ton, zvok, glas; višina glasu; barva, niansa glasu; modulacija
jezikoslovje naglas, intonacija
medicina tonus, nonnalna notranja napetost živega mišičnega tkiva ali organov (npr. želodca); razpoloženje, nagnjenje, značaj, karakter; elastičnost; kolorit; niansiranje, šatiranje; phot ton barve razvite fotografije
literature ton, stil

tone syllablc naglašen zlog
in an angry tone z jeznim glasom
in an imploring tone s prosečim glasom
to set the tone of dajati ton za

venēnum -ī, n (iz *u̯enes-no-m, *u̯enes-num : venus -eris) = „lepotilni ali ljubezenski napitek (napoj)“; od tod metaf.

1. barvilo, barva, poseb. škrlat, bager, púrpur: Assyrio fucata lana veneno V., Tarentinum H. temni škrlat; tudi
a) lepotilno sredstvo, ličilo, lepotilo, starejše lepotica: O.
b) balzam, dišava (starejše dišavina), mazilo za maziljenje mrličev: Lucan.

2. ljubezenski napitek (napoj), čarovno sredstvo, bajilo, čar: Pl., Dig. idr., cum sibi venenis ereptam memoriam diceret Ci., venena … non valent convertere humanam vicem H., dira venena Medeae H., venenum Thessalicum O., quasi veneno perficere, ut … Ci.; pren.: aetas et morigeratio, haec sunt venena (bajila) formosarum mulierum Afr. ap. Non., isto veneno (ljubeznijo) tentare aliquem Pr.

3. sinekdoha napitek, sok, napoj, pijača: dedi venenum, sed somniferum Ap., venenum malum Formula ap. Ci., Gell., Dig., ea (sc. avaritia) quasi venenis malis imbuta S.; occ. strupen napitek, strupena pijača, strup: O., H., Lucr., Plin., Dig. idr., venenum parare, infundere Ci., venenum praebere Ci. ali (alicui) dare Ci., L., Q. venenum sumere H. ali haurire L. epit., Suet., Eutr. ali bibere Ci., Q., aliquem veneno necare, interimere Ci. ali interficere S. fr. ali occidere Iust., Suet., lac veneni V. strupeni mleček (rastlinski); metaf.
a) strup (o strupenem, rezkem govoru): Rupili pus atque venenum H., umazanostrupena beseda, lingua (sc. invidiae) est suffusa veneno O., humili veneno laedere aliquem Stat.
b) strup = zlo, nesreča, poguba, pogibel: Varr. idr., discordia ordinum est venenum urbis L., invidiae Sil.; o slabih pesnikih: orationem … plenam veneni et pestilentiae legi Cat., vitae Cat. grenitev, muka.

vernice¹ f

1. lak; barva; premaz:
vernice grassa, magra mastni, suhi lak
vernice antiruggine antikorozijski lak
vernice cellulosica celulozni lak
vernice ignifuga nepregorni lak
vernice isolante izolirni lak
vernice sintetica sintetični lak
dare una mano di vernice, passare la vernice prebarvati
vernice fresca! sveže pleskano!

2. kopal (otrdela smola); lakasto usnje

3. šalj. ličilo

4. prevleka

5. pren. glazura, patina, videz

verniciatura f

1. lakiranje; barvanje

2. barvni sloj, barva

3. pren. patina, videz

vopseá -éle f barva, barvilo
□ vopsea albă belilo

колер m barva, barvni odtenek

ко́лір -льору ч., bárva -e ž.

• ко́лір шкі́ри pôlt

краска f barva; barvanje; rdečica;
к. бросилась ему в лицо zardel je;
писать краска -,
ми slikati