Franja

antemerīdiālis -e (ante in merīdiēs) dopoldanski: hora M.

antemerīdiānus 3 (ante in merīdiēs) predpoldanski, dopoldanski: ambulatio, sermo Ci., litterae Ci. ep. dopoldne prejeto, dies Sen. ph. dopoldan, ludorum spectaculum Plin.

antemittō, pravilneje ante mittō, -ere, (-)mīsī, (-)missum naprej poslati (pošiljati): C.

Antemnae -ārum, f (quod ante amnem sint positae Varr.) Antemne, prastaro sab. mesto, ob Anienovem izlivu v Tibero: V., Plin. — Soobl. Antemna -ae, f Antemna: Ca. ap. Prisc., Sil. — Od tod preb. Antemnātēs -ium, m Antemnijci: L.

antemūrāle -is, n (ante in mūrus) predzidje, zunanji okop, prednja zgradba: Eccl.

antemūrānus 3 (ante in mūrus) pred zidovjem, predziden: vallum Amm.

antepāgmentum -ī, n (ante in pa[n]gere) arhit. oklad, oklep, okvir, podboj: Ca., Vitr., P. F.; ant. superius Vitr. vrhač.

anteparta (anteperta) -ōrum, n (ante in parere) prej pridobljeno, prejšnji pridobitek: Naev. ap. Char., Pl.

antepīlānus -ī, m (ante in pīlānus iz pīlum)

1. v pl. antepīlānī voj.
a) „pred kopjaši stoječi“ = prvi bojni vrsti rim. pehote v trojni bojni vrsti (acies triplex) = hastati et principes, stoječi pred triarij(c)i (triarii), oboroženimi z metalnim kopjem (pīlum): principes hos (hastatos) sequebantur; hoc agmen antepilanos appellabant L.
b) = antesīgnānī (gl. to geslo): Amm.

2. v sg. pren. prvoborec v sramotnih dejanjih: Amm.

antepōnō -ere -posuī -positum

1. predpostaviti (predpostavljati) kaj v užitek: bonum anteponam prandium pransoribus Pl.; iz metričnih razlogov se ante zapostavlja: aut positum ante pullum sustulit esuriens H. (antĕpŏsĭtum ne gre v verz), libatum agricolae ponitur ante deo Tib.

2. postaviti pred kaj, predstaviti (predstavljati): Q., equitum locos sedilibus plebis anteposuit T., anteposita propugnacula T., non antepositis vigiliis T. ne da bi postavili nočne straže.

3. pren. višje postaviti, bolj ceniti, prednost da(ja)ti komu, čemu pred kom, čim: amicitiam omnibus rebus humanis Ci., mors servituti anteponenda Ci., res gestas animi virtutibus a. N., cui... sic fuit deditus, ut adulescens tristem... senem omnibus aequalibus suis in familiaritate anteposuerit N., a. privignum filio T.; z abl. comparationis = bolj ljubiti kakor...: nocte istā nihil antepono Ap. Ločeno (da se beseda ante bolj poudari): mala bonis ponit ante Ci.

anterior -ōris (ante)

1. krajevno = prednji: anteriores pedes Amm.; subst. anteriōra -um, n svet (zemljišče) spredaj: Amm.

2. pren.
a) časovno = prejšnji: Eccl.; adv. anterius prej: Iuvenc., Sid.
b) (po vrstnem redu) prejšnji: Cassian., numerus Boet.

antēs -ium, m (ante) vrste, posebno trt: iam canit effectos extremus vinitor antes V.; vrste cvetlic = obsajene gredice: Col. poet.; tudi vrste vojakov: Ca. fr.

antescholārius -iī, m (ante in schola) podučitelj: Petr.

antesīgnānus -ī, m (ante in sīgnum)

1. voj. „pred zastavami se boreči“, prvoborec, nav. v pl. antesignani; tako so se najbrž imenovali sprva le hastati (ker so pri napadu stopili „ante signa“), ko pa so uvedli razpostavitev vojske po manipulih, so bili antesignani pač hastati in principes (ker so se bojevali pred legijskim orlom, ki je bil pri triarijih): Varr., pugna exorta est... non illa ordinata per principes, hastatos et triarios, nec ut pro signis antesignanus (kolekt.), post signa alia pugnaret acies L. Pri Cezarju prvoborci = pri vsaki legiji izbrana četa kakih 300 mož, ki so bili lahko oboroženi (expediti) in zato vselej pripravljeni za prvi spopad in zanj tudi uporabljani; med njihove naloge je spadalo tudi naglo zasedanje pomembnih krajev: Ci., L., Cu, unius legionis antesignanos occupare eum tumulum iubet C.

2. pren. v sg. prvoborec: fueras in acie antesignanus Ci. (o Antoniju); o razbojniškem poglavarju: Ap.

anteventulus 3 (ante in venīre) spredaj na dan prihajajoč, naprej viseč: comae, crines Ap.

Antevorta (Anteverta) -ae, f (ante in vortere ali vertere) Antevorta (Anteverta), boginja, imenovana tudi Porrima O. in Prorsa Varr. ap. Gell., personif. „ved prihodnosti“, po drugih porodna boginja, in sicer boginja poroda pri glavični legi otroka, naspr. njena sestra Postvorta, boginja poroda ob zadnjični legi otroka; obe boginji so imeli za sestri ali spremljevalki boginje Karmente: Macr.

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

antideā, adv. (antid [st.lat. = ante] in eā, prim. postideā) star. = anteā (v posvečevalnem besedilu pri): L.

antideō -īre (antid [st.lat. = ante] in īre) star. = anteeō -īre: Pl.

antidhāc, adv. (antid [st.lat. = ante] in hāc; prim. antideā) star. = antehāc: Pl.