Franja

republikanski pridevnik
1. (o republikancih v ZDA) ▸ republikánusNjeni starši so aktivni člani lokalne republikanske politične stranke. ▸ A szülei aktív tagjai a helyi republikánus politikai pártnak.

2. (o republikancih in republiki) ▸ köztársasági

stánje s
1. stanje: biti u dobrom, u rđavom -u; dovesti nešto u prvobitno stanje spraviti kaj v prvotno stanje; materija u čvrstom, tečnom, tekućem, gasovitom -u; biti u drugom (u blagoslovenom) -u; brojno, političko, imovno stanje; zdravstveno stanje; opsadno stanje obsednostanje; stanje ratne pripravnosti; stanje vode je normalno; stanje bolesnika nije povoljno; stanje trgovine je odlično; naša privreda, naše gospodarstvo je u najboljem -u; prema sadašnjem -u stvari kakor stvari sedaj stojijo
2. lingv. glagolski način: radno, trpno glagolsko stanje aktiv, pasiv
3. gospodarska poslopja: bojao sam se da me bandit jedne noći ne ubije ili mi stanje ne zapali
4. imetje: spiskao je cijelo svoje stanje
5. ja nisam u -u to da učinim tega ne morem storiti

stopi|ti¹ [ó] (-m) stopati

1. treten (čez treten über, naprej vortreten, naproti (jemandem) entgegentreten, nazaj zurücktreten, noter hineintreten, hereintreten, pod treten unter, untertreten, sem hierhertreten, stran wegtreten, v hineintreten, ven heraustreten), einen Schritt machen
stopiti naprej vortreten, vorgehen, nachrücken
narobe stopiti fehltreten, einen falschen Tritt machen
stopiti na (pot ipd.) (einen Weg) beschreiten
stopiti na prste auf die Zehen treten, sich auf die Zehenspitzen/Zehen stellen, komu (jemandem) auf die Zehen treten, figurativno auf die Finger treten
stopiti pred javnost vor die Öffentlichkeit treten, hervortreten
stopiti pred oči komu (jemandem) unter die Augen treten
stopiti pred oltar vor den Traualtar treten
stopiti v akcijo in Aktion treten, tätig werden, aktiv werden
stopiti v glavo kri, domišljavost: in den Kopf steigen, zu Kopfe steigen
figurativno stopiti v ospredje in den Vordergrund treten, hervortreten
figurativno stopiti v ozadje in den Hintergrund treten, zurücktreten
stopiti v prazno ins Leere treten
stopiti v službo pri in Dienst treten bei
stopiti v stik z Kontakt aufnehmen mit
stopiti v veljavo in Kraft treten
stopiti vstran (umakniti se) zur Seite treten
stopiti v zakonski stan in den Stand der Ehe treten, in den Ehestand treten
stopiti v zvezo z/s sich in Verbindung setzen mit

2. h komu (obiskati) eine Stippvisite machen (bei), (jemanden) kurz besuchen; s prošnjo ipd.: vorsprechen bei

3.
prositi koga, naj stopi noter/ven hereinbitten, herausbitten

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

voix [vwa] féminin glas; šum; ton; volilni glas, glasovalna pravica

voix de la conscience glas vesti
à basse, à haute voix tiho, glasno
de vive voix ustno
voix du peuple glas ljudstva
à demi-voix polglasno
majorité féminin; égalité féminin des voix večina, enakost glasov
à la majorité des voix z večino glasov
à 5 voix de majorité z večino 5 glasov
à l'unanimité des voix enoglasno, soglasno
voix exprimées oddani glasovi
voix consultative posvetovalni glas
voix active aktivna volilna pravica, grammaire aktiv, tvornik
voix passive pasivna volilna pravica, grammaire trpnik, pasiv
par 5 voix contre 4 s petimi glasovi proti štirim
en cas de partage égal des voix pri enakem številu glasov (za in proti)
aller, passer aux voix (parlement) iti h glasovanju
avoir voix au chapitre (figuré) imeti tudi kaj besede pri čem
avoir toutes les voix biti soglasno izvoljen
avoir la voix fausse, juste napačno, pravilno peti
donner de la voix vpiti; lajati
donner sa voix (à un candidat) dati svoj glas (kandidatu)
mettre aux voix dati na glasovanje
parler à basse voix, à haute voix; à mi-voix govoriti tiho, glasno, polglasno
rester sans voix (figuré) onemeti (od začudenja)
perdre, gagner; compter les voix izgubiti, dobiti, šteti glasove

vulkan samostalnik
1. (gora, iz katere prodira lava) ▸ vulkán, tűzhányóObenem je eden najbolj aktivnih vulkanov na svetu, saj pride do izbruhov vsakih šest do sedem let. ▸ Egyben pedig az egyik legaktívabb tűzhányó a világon, hiszen hat-hét évente kitör.
Ko na Havajih izbruhne vulkan, to ljudi zbliža. ▸ Amikor Hawaiiban kitör a vulkán, az emberek közelebb kerülnek egymáshoz.
Sopomenke: ognjenik
Povezane iztočnice: podmorski vulkan, podvodni vulkan, ščitasti vulkan

2. (nekaj silovitega) ▸ tűzhányó, vulkánČeprav je navzven tiha, je pravi vulkan. ▸ Bár külsőre nyugodt, valóságos vulkán rejtőzik benne.
Igralec, ki navzven deluje mirno, skriva v sebi pravi vulkan čustev. ▸ A színész külsőre nyugodt, bensőjében azonban érzelmek tűzhányója rejlik.

zasoljen pridevnik
1. (pretirano drag) ▸ borsos, drágaLepa rjavolaska je z njim veliko klepetala po telefonu, tako da bo doma zagotovo dobila zasoljen račun za mobitel. ▸ A csinos, barna hajú lány sokat beszélgetett vele telefonon, úgyhogy biztosan borsos lesz a mobiltelefon-számlája.
Turiste so letos najbolj motile zasoljene cene. ▸ A turistákat idén a borsos árak zavarták legjobban.

2. (nespodoben) ▸ pikáns, csípős, fanyarKnjiga Šola za pijance je zbir humornih, zaostrenih in zasoljenih kratkih zgodbic o tem, zakaj, kdaj in kako se ljudje opijajo. ▸ A Művelt alkoholisták című könyv humoros, éles és pikáns történetek gyűjteménye arról, hogy miért, mikor és hogyan részegednek le az emberek.
Politik in profesor, avtor nekaj zasoljenih citatov, se iz aktivne politike počasi umika. Svoja politična prepričanja je vedno izražal jasno in brez dlake na jeziku. ▸ A politikus és professzor, több fanyar idézet szerzője lassan visszavonul az aktív politikából. Politikai meggyőződését mindig világosan és minden fenntartás nélkül nyilvánította ki.

3. (z izrazitim dodatkom) ▸ fűszerezettSo pa – kot vedno – lepe stvari vedno zasoljene s kancem dekadence, čeprav večina današnjih pisateljev sploh ne ve, kaj je to. ▸ Mint mindig, a szép dolgokat egy csipetnyi dekadencia fűszerezi, bár a mai írók többsége azt sem tudja, hogy mi az.

4. (o kemijski sestavi) ▸ sós, szikes
Raziskovalci Kalifornijske univerze so namreč s kloniranjem ustvarili paradižnik, ki uspeva na zasoljenih tleh. ▸ A kaliforniai egyetem kutatói olyan paradicsomot hoztak létre klónozással, amely sós talajon is megterem.