Franja

Zadetki iskanja

  • esultante agg. vesel, srečen
  • éveillé, e [evɛje] adjectif zbujen, zdramljen; živahen; poreden; čil, gibčen, skôčen, vesel; bister

    rêve masculin éveillé sanje v bedečem stanju
    être éveillé comme une potée de souris biti živ kot živo srebro
    il a l'air éveillé videti je bister
  • exhilarated [igzíləreitid] pridevnik
    vesel, živahen
  • exhilarative [igzíləreitiv] pridevnik (exhilaratively prislov)
    razveseljiv, razvedrilen, vesel
  • exultant [igzʌ́ltənt] pridevnik (exultantly prislov)
    vesel, radosten, zmagoslaven
  • fain2 [fein] pridevnik
    zadovoljen, vesel; prisiljen

    pogovorno fain I! jaz že ne!
    I was fain to comply with their demands hočeš nočeš sem moral spolniti njihove zahteve
  • fausto agg. knjižno ugoden; srečen, vesel:
    fausto evento vesel dogodek
  • felice agg.

    1. srečen:
    vivere felice e contento živeti srečno in zadovoljno
    fare felice qcn. osrečiti koga
    sono felice di conoscerla me veseli (da sem vas spoznal)
    temperamento felice srečna, vesela narava
    te felice! blagor tebi!

    2. radosten, vesel:
    l'età felice pren. otroštvo
    felice notte! lahko noč!

    3. pren. ugoden, uspešen:
    esito felice ugoden izid, srečen konec
    idea felice posrečena, koristna ideja
    parola felice zgovornost
    memoria felice odličen spomin
    avere la mano felice pren. imeti srečno roko
  • festaiōlo

    A) agg. vesel, ki ljubi zabave

    B) m prireditelj zabave
  • festal [féstl] pridevnik (festally prislov)
    prazničen, svečan; vesel, živahen
  • festante agg. knjižno vesel, radosten
  • festevole agg. vesel, prazničen
  • festive [féstiv] pridevnik (festively prislov)
    prazničen, vesel, veseljaški
    sleng predrzen
  • festivo agg.

    1. prazničen:
    giorno festivo prazničen dan
    scuola festiva nedeljska šola
    abito festivo praznična obleka
    lavoro festivo delo prek praznika

    2. knjižno vesel
  • festivo prazničen, slovesen; vesel, šaljiv

    dias festivos prazniki
  • fēstīvus 3, adv. (fēstus)

    I. pravzaprav „praznično razpoložen“, od tod vesel, radosten, zabaven: f. hospitium, f. fores, in festivo loco (= v gledališču) Pl., in loco festivo (v tej prijetni sobi) sumus festive (ljubko) accepti Pl. —

    II. metaf.

    1. veder, boder, živahen, dobrovoljen = dobre volje, vesel, kratkočasen: facinus, opera (f.) ludi Pl., homo, acroama Ci., alea Gell., festivissimum convivium Iust.; subst. fēstīvum -ī, n praznik: in vindemiarum festivo Lamp.

    2. dovtipen, šaljiv, šegav: homo, poëma, oratio, sermo Ci., belle et festive Ci., quam festive crimen contexitur Ci., id festivissimum est, quod adicit orator Q., hoc festivissimum et facetissimum est Gell., festivissime inquit Gell.

    3. prisrčen, dobrodušen: f. caput Ter. dober možak, filius, puer Ci., pueri, quibus nihil potest esse festivius Ci., pater festivissime Ter.

    4. čeden, ličen, lep, ljubek, všečen, zal: femina Pl., aedes festivissimae Pl., alicui facilis et festivus Ter., f. copia (librorum) Ci. lepo število, nonne sunt illa festiva? Ci., titulus festivior Plin., area f. Plin. iun., cantus f. Cl.
  • festoso agg. vesel, radosten:
    accoglienza festosa vesel sprejem
    grida festose radostni vzkliki
  • fēstus 3 (gl. fēriae, fānum)

    1. svečan, slavnosten, prazničen: dies Ci. (idr. pisci) praznik, ut eius diem natalem festum haberet universa Sicilia N. da je vsa Sicilija njegov rojstni dan obhajala kot praznik, nato Caesare festus dies H. praznik Cezarjevega rojstnega dne, dies festos anniversarios agere Ci. obhajati vsakoletne praznike; pesn.: festa dies Veneris O., f. lux (dan) O., luces (dnevi) H., tempus H., O.; kot ljubkovalni izraz: mi animule, meus dies festus Pl., o festus dies hominis, amice, salve Ter.; enalaga: fronde festā V., frondes, corona, choreae O., Palladis arces ali theatra O. ali urbs Sil. praznično okrašeni, -a, -o, ululatus O. = festae voces T. = festi clamores Plin. iun. radostni vzklik(i), vrisk(anje), f. convicia Lucan., licentia Q., cultus, vestitus T., carmen Cl. Subst. fēstum -ī, n praznik, slavnost, slavnostna pojedina: H., Plin., Gell., Aus., festum agere ali celebrare (obhajati) O.; pl. o enem prazniku: turbantes festa Minerva O., festa Cereris annua celebrabant matres O.

    2. metaf. vesel, radosten, dobre volje: Sen. tr., Stat., omnia ludo festa vident Val. Fl., omina T. srečo obetajoča, aures Cl., annus festior Cl., dies festissimi Vop.
  • feucht vlažen, Abend: vesel, zapit; Augen: solzen, moker; ein feuchtes Grab finden utoniti; figurativ noch feucht hinter den Ohren še zelen
  • fidel vesel