Franja

Zadetki iskanja

  • ploščád -i ž (rus.)
    1. trg: ploščad Borisa Kidriča
    2. platforma: prednja ploščad pri vagonu
  • prȅtr̄g m, mn. prȅtr̄zi (ijek., ek.)
    1. pretrg: raditi bez -a; vojska ide redovito i bez -a
    2. trg, prodaja, kupčija: duhana imam za sebe i za pretrg
    3. prekupčevanje
  • P.za kraticapiazza trg
  • souk [suk] masculin, arabe trg, tržišče
  • tērra

    A) f

    1.
    Terra Zemlja:
    la Luna gira attorno alla Terra Mesec kroži okoli Zemlje

    2. (površina; človekov življenjski prostor) zemlja; svet:
    i beni della terra zemeljske dobrine
    abbandonare, lasciare questa terra zapustiti ta svet, posloviti se od sveta, umreti
    ci corre quanto dal cielo alla terra razlika je ogromna
    non sta né in cielo né in terra neverjeten (dogodek); velikanski (napaka)

    3. zemlja, tla; kopno:
    forze armate di terra voj. kopenske oborožene sile, kopenska vojska
    terra ferma kopno
    vento di terra kopni veter
    cercare qcn. per terra e per mare pog. koga iskati vsepovsod
    mettere piede, scendere a terra izkrcati se (iz plovila, letala); izstopiti (iz vozila), razjahati (konja);
    prendere terra aero pristati
    rimanere a terra ne vkrcati se; ekst. zamuditi (letalo, vlak)

    4. področje, območje; dežela, pokrajina; domovina:
    terre artiche arktika, arktično območje
    terra bruciata požgana zemlja
    terra natale domovina, rojstni kraj
    terra di nessuno nikogaršnja zemlja (tudi ekst.);
    terra promessa biblijsko obljubljena dežela (tudi pren.);
    Terra Santa relig. Sveta dežela

    5. tla; ekst. pod:
    a fior di terra, raso terra tik ob tleh, tik ob zemlji
    avere una gomma a terra avto imeti prazno gumo
    buttare a terra vreči na tla; pren. ponižati
    cadere a terra, in terra, per terra pasti na tla
    correre ventre a terra teči, da te pete komaj dohajajo
    dormire sulla nuda terra spati na golih tleh
    essere a terra pren. biti (telesno, duševno, gmotno) na tleh
    essere terra terra pren. biti pritlehen
    stare coi piedi in terra pren. stati z nogami trdno na tleh, biti realist

    6. elektr. zemlja:
    presa di terra ozemljilo
    mettere a terra ozemljiti

    7. zemlja; prst:
    terra arabile, coltivata, fertile orna, obdelana, plodna zemlja
    terra incolta, sterile neobdelana, jalova zemlja
    terra battuta steptana zemlja
    terra grassa, magra mastna, pusta zemlja
    terra nera črna zemlja
    terra di riporto gradb. nasipna zemlja
    terra vergine ledina
    movimenti di terra gradb. zemeljska dela

    8. (obdelana, obdelovalna) zemlja; polje; kmetija
    terre pl. posestvo:
    i lavoratori della terra kmetijski delavci, obdelovalci polj
    avere un po' di terra al sole imeti nekaj zemlje, majhno kmetijo

    9. knjižno mesto, trg, kraj:
    terre marittime obalna mesta

    10. metal., kem.
    terra da fonderia livarski pesek
    terre rare redke zemlje
    terra refrattaria žarovzdržna ilovica
    terra di Siena sienit, globočnina

    11. glina:
    terra creta glina
    terra cotta (terracotta) žgana glina, terakota; ekst. terakota (izdelek)
    terra da porcellana kaolin, kaolinovec, porcelanka

    B) agg. invar.

    1. prizemen; pritličen:
    piano terra (pianterreno) prizemlje, pritličje

    2. svetlorjav (barva)
  • tr̀govīšte s
    1. tržišče, sejmišče
    2. trg, mestece
  • tri-vius 3 (trēs in via) tripoten, razpoten, ob tripotjih (razpotjih) čaščen (češčen), vzdevek božanstev, ki so imela kapelice ob takih poteh: dea Pr. ali virgo Lucr. = Diana ali Hecate. — Od tod subst.

    1. Trivia -ae, f Trívija = Tripotnica = ob tripotjih čaščena boginja = Diana ali Hecate: Enn. ap. Varr., V., O., Cat., Tib. idr., lacus Triviae V. Dianino jezero (v Laciju pri Ariciji), Aricinum Triviae nemus Stat. Dianin gaj pri Ariciji.

    2. trivium -iī, n tripotje, razpotje: Ci., Hecate triviis ululata per urbes V.; sinekdoha cesta, ulica, trg: Tib., Lucr., Iust. idr., occuram in triviis H., ut in triviis auctionentur Ci., adripere maledictum ex trivio Ci. s ceste pobrati = prostaško psovati.
  • vent3 [vent] samostalnik
    ekonomija, zastarelo prodaja; trg, tržišče
  • vīcus -ī, m (iz *u̯oik̑os, indoev. kor. *u̯īk-; prim. skr. vēśáḥ hiša, viṭ, víś- hiša, bivališče, vēśāḥ sosed, veśman hiša, bivališče, umbr. vocu-com, acc. vuku, vuku-kum, lat. vīcīnus, lat. vīlla [iz *vīcsla], gr. οἶκος [iz Ƒοῖκος] hiša, οἰκία hiša, οἰκέω stanujem, οἴκαδε domov, sl. vas, lit. viẽšpat(i)s gospodar, let. wêsis, vìesis gost, got. weihs = stvnem. wich vas, nem. Weichbild obrobje, obmestje)

    1. podeželski dvorec, podeželsko (vaško, kmečko) posestvo, kmetija, domačija, zunanje obzidje, ograda: ad me scribis te vicum vendituram Ci. ep., quid vici prosunt aut horrea? H.

    2. sinekdoha vas, naselje, zaselek, selišče (starejše selo), trg: maritimus vicus L., exurere vicos Ci., oppida … , vicos … , reliqua privata aedificia incendunt C., iura dare per pagos vicosque T.

    3. meton. mestni (pre)del, mestni okraj, mestna četrt, vrsta hiš, cesta, ulica: O., Petr., Iuv., Suet., Veg. idr., nullum in urbe vicum … esse dicebant in quo non Miloni conducta esset domus Ci., vicos plateasque inaedificat C., deferar in vicum vendentem tus et odores (= Velabrum) H., dimensis vicorum ordinibus et latis viarum spatiis T., vicus Cyprius, Tuscus, Iugarius, sceleratus L. (imena cest v Rimu; gl. ustrezne adj.), magistri vicorum L. ulični predstojniki.
  • villa ženski spol hišica na deželi; trg, mestece, mesto
  • zoca ženski spol trg, tržišče, sejmišče
  • žȉtārnica ž trgovina z žitom, trg, kjer se prodaja žito
  • базар m tržišče, trg; (pren.) hrum, direndaj
  • майдан m trg, zborovališče (na jugu ZSSR); gomila
  • майда́н ч., tŕg -a m., ploščád -i ž.
  • пло́ща ж., plôskev -kve ž., površína -e ž., ploščád -i ž., tŕg -a m.
  • площадь f trg, prostor; ploskev, površina;
    мера площади površinska mera
  • ри́нок -нку ч., tŕg -a m., tržíšče -a s., tŕžnica -e ž.
  • рынок m trg, tržišče;
    чёрный рынок črna borza
  • Apollō -inis (in od L. -ōnis), m (Ἀπόλλων) Apolon,

    1. Jupitrov in Latonin sin, Dianin lepi brat, čuvaj in ohranjevalec divjačine in čred, dolgokodrasti bog lokostrelstva, vedeževalstva, zdravilstva, glasbe in pesništva ter zato vodja in zaščitnik Muz; pozneje so ga poistovetili s sončnim bogom in mu dodali ime Phoebus: Latonam ex longo errore... confugisse Delum (litteris proditum est) atque ibi Apollinem Dianamque peperisse Ci., formosus, pulcher Apollo V., crinitus Enn. ap. Ci., V., pollens sagittis, inclutus arquitenens... Apollo Naev. ap. Macr., deus arcitenens O. in abs. arcitenens V., responsa, praedictiones, signa Apollinis Ci., Delius vates V., vates Val. Fl., Apollo medice, Apollo Paean Carmen virginum Vestalium ap. Macr., pulsator citharae Val. Fl., dextro faciatis Apolline carmen O.; met.: aperitur Apollo V. Apolonovo svetišče v Akcijskem predgorju, magnus mihi eris Apollo V. (Apolon kot bog ugibalec), auratus Ap. V. pozlačena Apolonova podoba na ladji. — Po Apolonu je poimenovanih več krajev: Apollinis urbs O. Apolonovo (mesto) = traška Apolonija; Apollinis urbs magna Plin. Véliko Apolonovo (mesto), glavno mesto apolonopolskega okraja v Gornjem Egiptu; Apollinis oppidum Plin. Apolonovo (mesto) v vzhodni Etiopiji; Promuntorium Apollinis Apolonovo predgorje
    a) (prej imenovano Pulchri promuntorium, Καλοῦ ἀκρωτήριον), severno od Utike, nasproti Sardinije: L., Mel., Plin.
    b) v Mavretaniji: Plin. Od tod adj.
    a) Apollināris -e apolonski, Apolonov, Apolonu posvečen: circus, sacrum L., laurea H., ludi Ci., L. idr. Apolonu na čast dne 5. VII. obhajane igre; subst. α) Apollināris -is, f (sc. herba), rastl., sicer imenovana hyoscyamus: Plin.; tudi neke vrste pasje zelišče: Ap. h. β) Apollināre -is, n Apolonovišče, Apolonov trg okrog Apolonovega svetišča: L.
    b) Apollineus 3 (pesn.) = Apollināris: laurus, medulla O., ars (= vedeževalstvo in zdravilstvo) O., vates (= Orpheus) O., proles (= Aesculapius, Apolonov sin) O., frater Byblidis (= Apolonov vnuk) O., urbs (= Delos) O., mater (= Latona) Stat.

    2. pren. = Baal, sončni bog Tircev: Cu.