Franja

métisser [-se] verbe transitif mešati, križati (rase)

race féminin métissée mešana rasa

mongólski de Mongolie, mongol, mongolien, mongolique

mongolska plemena races mongoles
mongolska rasa race ženski spol mongole (ali mongolique)

nègre [nɛgr] adjectif črn, črnski; masculin črnec, zamorec; figuré suženj; familier oseba, ki piše za koga drugega

race féminin nègre črna rasa
nègre blanc albin črne rase
motion féminin nègre blanc (parlement) dvoumno sestavljen predlog, ki naj uravnoteži nasprotujoče si tendence
la traite des nègres trgovina s (črnimi) sužnji
traiter quelqu'un comme un nègre ravnati s kom kot s psom
parler petit nègre lomiti (kak) jezik
travailler comme un nègre delati kot črna živina

nórdijski nordique, scandinave; norois

nordijska rasa race ženski spol nordique

nórdijski (-a -o) adj. nordico, del Nord:
nordijska ljudstva popoli nordici
antr. nordijska rasa razza nordica
šport. nordijska kombinacija combinata nordica

nov|i [ô] (-a, -o) Neu- (nakup die Neuerwerbung, izračun die Neuberechnung, sneg der Neuschnee, določitev vrednosti die Neubewertung, izdaja die Neuauflage, izvedba die Neuaufführung, konstrukcija die Neukonstruktion, minuta die Neuminute, nastavitev die Neueinstellung, odmera die Neubemessung, Neuveranlagung, parcelizacija planmäßige Neuordnung, produkcija die Neuproduktion, razčlenitev/razdelitev die Neugliederung, romantika die Neuromantik, sekunda die Neusekunde, sorta/rasa/pasma die Neuzüchtung, stvaritev/kreacija die Neuschöpfung, ureditev die Neuregelung, verzija die Neufassung, zasedba die Neubesetzung, mesto die Neustadt, nastajanje die Neuentstehung, poganstvo das Neuheidentum, srebro das Neusilber, zadolževanje die Neuverschuldung)
nova soseska das Neubauviertel
nova serija publikacij: neue Folge (kratica : N.F.)

puro

A) agg.

1. čist (brez primesi):
acqua pura čista voda
aria pura čist zrak
cielo puro jasno nebo
lingua pura čist jezik
razza pura čista rasa, pasma
vino puro čisto, pristno vino

2. čist (ne uporaben):
matematica pura čista matematika

3. čist, pristen, enostaven:
la pura verità čista resnica
per puro caso čisto slučajno

4. čist, neomadeževan

5.
puro e semplice gladek in jasen

B) m (f -ra)

1. načelen, nepodkupljiv človek

2. šport amater

rādō -ere, rāsī, rāsum (indoev. kor. *rad- str(u)gati, praskati, glodati; prim. skr. rádati (on) praska, gloda, radanaḥ zob, stvnem. razi oster, ratto = nem. Ratte, Ratz, lat. rāstrum, rōdō, rōstrum) strgati, (po)strgati, (o)strgati, strugati, (po)strugati, (o)strugati, skobljati, (po)skóbljati, (o)skobljati, (z)brskati, (s)praskati;

I. splošno: terram pedibus Pl. (o vranih) pesn.: quis (= quibus) Circaea iuga impresso raduntur vomere Sil.; occ.

1. s str(u)ganjem (praskanjem, skobljanjem) (o)čistiti, (z)gladiti, (u)gladiti, (z)likati: Col., Plin., Lucr., Iuv. idr., lapides palmā radere H., rasae hastilia virgae V. oličene, obeljene.

2. z britvijo (novacula) brado ali lase do kože (o)striči, (o)briti (gr. ξυρεῖν, medtem ko tondēre = ostriči s škarjami (forfex), gr. κείρειν): modo tondere modo radere barbam Suet., novaculā caput radere Cael., capite et superciliis rasis Ci., caput rasum
a) kot znak sužnosti: L.;
b) kot znak žalosti: Suet.;
c) kot zaobljuba v nevarnostih: Iuv., omni parte corporis rasā praeter caput C.; pass. radi dati se obriti (naspr. tonderi, velli): Suet., cotidie radi Plin.; šalj. o ljubici: ista tonstrix non tondet (ne ščiplje (sc. svojih ljubimcev) = ne odščipava (jim) denarja). Quid igitur facit? Radit. (goli, oguli jih = slači jih do kože) Mart.; pren. (kaj duševnega) (o)piliti, izpiliti, spiliti: limā rasa Mart., rasa antitheta Pers.

3. (kaj pisanega) (o)strgati, (iz)praskati, spraskati, (iz)strugati, (p)ostrugati, (iz)brisati: nomen Pisonis radendum fastis censuit T.; pren.: eurus radit arva imbribus H. odplavlja, odnaša, izpira, odplakuje, ad trimatum marris ad solum radere Plin. odstrgati, odsekati, damnosa canicula quantam raderet Pers. bi odščipnil.

4. praskaje poškodovati, raniti, raziti, (s)praskati, razpraska(va)ti: fauces radere (o glasu) Lucr., fauces rasae Q., mulieres genas ne radunto Tab. XII ap. Ci. —

II. pesn. mimo, preko česa, čez kaj hodeč dotakniti (dotikati) se česa, (po)potovati mimo (preko) česa ali čez kaj, zdrkniti, zdrsniti, zdrčati (drsati, drčati) mimo (preko) česa ali čez kaj, jadrati (pluti) mimo (preko) česa ali čez kaj, preleteti (preletavati) kaj: Pr., Sen. tr., Val. Fl. idr., saxa Pachyni radimus V., Circaeae raduntur litora terrae V., iter laevum radere V. na levi ob pečini (skali, čeri) pluti, iter liquidum radere V. leteti po zraku, raditur haec elegis ultima meta meis O. moje elegije drčijo (hitijo) mimo tega zadnjega cilja = skoraj sem na cilju (= pri kraju) s svojimi elegijami, sicco freta radunt (sc. equi) passu O. drčijo bežeč preko morja, aquilo radit terras H. ali Eurus radit arva H. brije (vleče, piha) po … , traiectos surculos radere Suet. lesti preko, prelesti jih; (o rekah) dotakniti (dotikati) se, (o)prati, oplakniti (oplakovati): radere ripas Lucr., campos Tib.; pren. neprijetno dotakniti (dotikati) se koga, česa, žaljivo, nesramno obregniti (obregovati) se ob koga, kaj, užaliti, (raz)žaliti: res delicatas Q., teneras auriculas mordaci vero Pers., pallentes mores Pers. bičati, šibati, grajati.

raso, raso

A) agg.

1. gladek:
campagna rasa golo, neobraščeno polje
punto raso ploščati vbod
fare tabula rasa vse izgnati, pomesti, porabiti

2. ekst. poln, zvrhan:
bicchiere raso zvrhan kozarec

B) m tekstil atlas

C) prep. tik ob:
raso terra tik ob tleh; pren. pritlehen, povprečen
a raso na nivoju cestišča

raso raven, gladek; jasen, svetel, brez oblaka; preprost; nizek

cielo raso ravna streha; (sobni) strop
soldado raso navaden vojak
al raso pod milim nebom
a la helada rasa v mrazu
quedarse a la rasa v stiski biti
salir a lo raso na prosto iti

rōs¹, rōris, m (indoev. baza *eres- teči (o tekočinah); prim. skr. árṣati (on) teče, rásaḥ sok, tekočina, rasā́ vlaga, mokrota, moča (morda gr. ἄψορρος nazaj tekoč, ἔρση rosa), lit. rasà, sl. rosa, lat. errō) rosa: O., Lucr., Col., Amm. idr., ros nocturnus C., ros cadit Plin., ros in tenera herba V.; pl. = rosne kaplje, rosa: Col., Plin., Sen. ph., Q., Lact. idr., gelidos rores Aurora remittit Ci. poet.

2. metaf.
a) vse, kar kaplja, mokrina, mokrota, moča, vlaga, tekočina, kaplja: Stat., Plin., Arn. idr., ros liquidus O. vrelčnica, voda iz vrelca (studenca), ros lympharum Lucr. ali liquoris Lucr. voda = spargens rore levi V., ros Lethaeus V. Letina voda, voda reke Leto (Leta), ros salis Lucr. = ros amarus V. ali stillans V. morska voda, ros Ionius Pr. = Jonsko morje, ros vivus O. tekoča voda, rores pluvii H. deževni oblaki, dež, ros vitalis Ci. poet. mleko iz seskov, e capillis ros cadit O. znoj, ros lacrimarum O. = stillabit (sc. ex oculis) rorem H. solze, spargit ungula rores sanguineos V. krvave kaplje, kri, ros Arabus O. ali Syrius Tib. balzam, mazilo iz mire.
b) bot. rōs marīnus ali kot ena beseda rōsmarīnus Col. idr.; tudi marīnus rōs Col., H. ali (pesn.) rōs maris O. in samo rōs V. (Georgica 2, 213), Plin. rastl. rožmarin (Rosmarinus officinalis Linn.); toda rōs marīnus Plin. je tudi neka druga rastl. (menda Cachrys libanotis Linn.).

rumèn yellow; (polt) sallow

svetlo rumèn light yellow
rumèni bor botanika yellow pine
rumèni lokvanj yellow water-lily
rumèna knjiga politika yellow book
rumèna nevarnost (figurativno) yellow peril
rumèna pega medicina yellow spot
rumèna rasa, rumèno pleme yellow race
rumèno zelen yellow-green
rumèno pobarvati to paint yellow, to yellow
postati rumèn to become (ali to get, to turn) yellow, to yellow

rumèn jaune

rumena barva (couleur ženski spol) jaune moški spol
citronasto (svetlo, zlato) rumen jaune citron (clair, d'or)
rumena mrzlica (rasa) fièvre ženski spol (race ženski spol) jaune
postati rumen jaunir

rumèn (-êna -o) adj. giallo:
svetlo rumen canarino
rumene narcise narcisi gialli
rumeno klasje spighe gialle, dorate
rumeno listje foglie gialle, ingiallite
rumena moka farina gialla
rumen kot kanarček, vosek giallo come un canarino, come la cera
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rumena luč (na semaforju) luce gialla, giallo
rumen od strahu bianco, pallido dalla paura
geogr. Rumeno morje Mar Giallo
bot. rumena griva ditola gialla (Ramaria flava); bambagia selvatica (Antennaria dioica)
rumena lakota caglio (Galium verum)
šport. rumena majica maglia gialla
med. rumena mrzlica febbre gialla
pren. rumena nevarnost pericolo giallo
anat. rumena pega macula lutea
les. rumena pegavost maculatura
agr. rumena pritlikavost nanismo giallo
rumena rasa razza gialla
bot. rumena vijolica violacciocca gialla (Cheiranthus cheiri)
bot. rumeni dren corniolo (Cornus mas)
fot. rumeni filter filtro giallo
bot. rumeni glumaček mimolo (Mimulus guttatus)
min. rumeni jantar succino, ambra gialla
bot. rumeni katanec reseda comune (Reseda lutea)
rumeni kontinent continente giallo
rumeni madež (na koži) giallume
voj. rumeni našitki mostrine gialle (dei sottufficiali)
bot. rumeni blatnik nannufero, ninfea gialla (Nuphar luteum)
zool. rumeni strnad zigolo giallo (Emberiza citrinella)
bot. rumeni svišč genziana maggiore, genziana gialla (Gentiana lutea)
anat. rumeno telesce corpo luteo

státi (stojím) imperf.

1. stare in piedi; stare, starsene, essere; esserci:
stati kot kip, kot okamenel, kot vkopan starsene immobile, rigido
stati pri oknu starsene alla finestra
stati v vrsti stare in fila
stati na rokah reggersi sulle mani
miza stoji postrani il tavolo sta sghembo
hiša stoji zdaj prazna la casa adesso è vuota
grad še danes stoji il castello c'è ancora

2. star fermo; fermarsi; arrestarsi:
avtobus, vlak še stoji la corriera, il treno sta ancora fermo
gradnja spet stoji la costruzione si è nuovamente arrestata

3. essere durevole; durare:
ta jabolka stojijo questa sorta di mele dura

4. gastr. lasciar riposare:
testo naj stoji pol ure lasciar riposare l'impasto una mezz'ora

5. obl. stare bene, stare a pennello:
obleka stoji, kot bi bila narejena zate l'abito ti sta a pennello, come fosse fatto su misura

6. ekon. pog. essere (di situazione economica, finanziaria):
podjetje stoji dobro, slabo la situazione economica dell'impresa è buona, pessima

7. pren. stati pred trovarsi davanti a, di fronte a:
stati pred odločitvijo trovarsi davanti a una decisione
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zdelo se mi je, da čas stoji mi pareva che il tempo si fosse fermato
odkar svet stoji da che mondo è mondo
pog. vlak stoji na vsaki postaji il treno si ferma a tutte le stazioni
pog. vse stoji na glavi tutto è sottosopra, c'è un disordine generale
pog. stati komu na luči fare ombra a qcn.
pren. stati na lastnih nogah essere indipendente
pren. stati na majavih, trhlih nogah non dare affidamento, non essere ben fondato
pren. stati komu na poti essere di ostacolo a qcn.
stati na stališču, da ... prendere posizione su qcs.
pren. stati na čigavi strani, na strani koga prendere le parti di qcn., appoggiare qcn.
pren. trdno, z obema nogama stati na zemlji essere coi piedi bene a terra
pren. stati ob strani tenersi in disparte
vulg. stati do kolen v dreku avere l'acqua alla gola, trovarsi in una situazione disperata
še danes, po tolikih letih mi stoji živo pred očmi podoba do tal razdejane Hirošime ancor oggi, a distanza di tanti anni ho viva davanti agli occhi l'immagine di Hiroshima rasa al suolo
pren. stati pred oltarjem sposarsi
pren. stati s prekrižanimi rokami starsene con le mani in mano, non combinare niente
pren. stati za kom aiutare (di nascosto) qcn.
pren. stati komu za petami stare alle calcagna di qcn.
kako stoji naše moštvo na turnirju? che posto occupa la nostra squadra nel torneo?
klobuk ti stoji prav il cappello ti sta bene, ti sta a pennello
komaj še stojim (na nogah) mi reggo in piedi a malapena (dalla stanchezza)
lasje mu stojijo pokonci od strahu dalla paura i capelli gli si rizzano in testa
stati visoko na družbeni lestvici occupare un posto preminente nella gerarchia sociale
lingv. samostalnik stoji v rodilniku il sostantivo è nel genitivo
hotel stoji v središču mesta l'albergo si trova nel centro (cittadino, della città)
lingv. za glagoli premikanja stoji namenilnik i verbi di moto sloveni vogliono il supino
lov. pes stoji il cane è in punta
vet. samica stoji la femmina è in calore
šport. stati v predklonu flettere il busto
šah. trdnjava stoji na h liniji la torre se ne sta sulla linea h
voj. stati v pozor stare sull'attenti
PREGOVORI:
prazna vreča ne stoji pokonci sacco vuoto non sta in piedi

tabla ženski spol miza, mizna plošča; deska, tabla; tabela, register, seznam; slika; poštevanka; greda

tabla de dibujo risalna deska
tabla de lavar pralnik
tabla de multiplicar poštevanka
tabla de materias stvarno kazalo
hacer tabla rasa (de) ne gledati na kaj, ne se spotikati nad čem
ser de tabla biti običajen
a la tabla del mundo vpričo vseh, javno
a raja tabla z vsemi močmi
tablas pl šahovnica
las tablas (fig) gledališki oder
las tablas de la ley Mojzesove postave
tablas logarítmicas logaritmične tabele
quedar tablas ostati pat (pri šahu)
salir a las tablas nastopiti na gledališkem odru

tabula [tǽbjulə, -li:] samostalnik
anatomija (množina tabulae) ploščata, trda površina kosti
zgodovina tablica za pisanje

tabula rasa [réizə] nepopisana tablica (list), figurativno popolno neznanje, prazna glava, praznina
to make a tabula rasa razčistiti (neki) problem ali situacijo

weiß² bel; weißer Fleck bela lisa; weiße Frau bela žena, žalik žena; weiße Blutkörperchen Medizin levkociti; weißes Haar beli lasje; das weiße Haus bela hiša; weißer Käse skuta; weiße Magie bela magija; weißes Mehl bela moka; weiße Rasse belci, bela rasa; weißer Sonntag bela nedelja; weißer Tod smrt v snegu; weiße Waren brezimno blago, blago brez znamke; weiß werden postati bel; weiß machen pobeliti; eine weiße Weste haben imeti čisto vest

yellow man [jéloumən] samostalnik
rumenokožec, pripadnik rumene rase

the yellow man figurativno rumena rasa