Franja

cōgō -ere, coēgī, coāctum (iz *coagō)

I.

1. zgnati (zganjati), skupaj spraviti (spravljati), zb(i)rati, (na kup) zgrniti (zgrinjati): oves intro Pl., Tityre, coge pecus V., pecudes stabulis c. V., cogit is, qui congregat homines et convocat Ci., homines emisti, coēgisti, parasti Ci., Orgetorix ad iudicium omnem suam familiam... undique coēgit C., amici, quos neque armis cogere neque auro parare queas S., omnes eodem cogimur H.; nab(i)rati, kopičiti, nakopičiti (nakopičevati): talenta ad quindecim Ter., vinum Pl. pridelati, oleam Ca., fructūs Varr., Col., Dig., spumantia mella V., bis gravidos cogunt fetus V. dvakrat naberejo obilen pridelek medu, c. aurum H., plura quam satis est H. occ.
a) voj. zb(i)rati, zgrniti (zgrinjati), združiti (združevati): Vell., T., arma capere, manum cogere Ci., c. manus quam maximas posset C., peditatūs equitatūsque copias C., exercitum S., auxilia undique V., copias in unum locum C., multitudinem hominum ex agris C., equites ex Latio et a sociis S., socios ad litora V., Hesperiam sub arma V. združiti pod orožjem; (o ladjah): ingentem vim navium L., naves in Venetiam C., classem ex Asiā C.
b) zb(i)rati = (po)klicati, poz(i)vati, sklic(ev)ati, poseb. o senatu: senatum frequentem coēgi Ci., senatum in curiam c. L., senatus cogitur Ci., (senatores) cogimur in senatum Ci., quid erat causae, cur in senatum hesterno di tam acerbe cogerer? Ci.; o sodnikih: cogendi iudices inviti Ci., c. consilium de reo Q., iudicia maiestatis Suet.; legitimum numerum decurionum Icti.; o zborih sploh: c. concilium C., V., L., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr. je klicala na pogovor.
c) (davke, denar) izterj(ev)ati, pob(i)rati: sestertium ducenta milia coēgit Ci., pecuniam c. a civitatibus Ci., pecunias L., ternos denarios Ci., nummos ab aratore Ci., quantus numerus frumenti cogatur ex omni agro Ci., bona Seiani aerario ablata in fiscum c. T. zaseči.
č) voj. agmen cogere ali samo cogere (vojsko na pohodu) skupaj držati (da se četa ne razmakne), tvoriti zaplečje, biti v zaplečju, četo sklepati: impedimentorum agmen cogit legio undecima Hirt., agmen neglegentius c. L. prenemarno paziti na red v vrstah, primae legionariae cohortes ibant, levis armatura et equitatus cogebant L. so bili zadnji, cuneis coactis se agglomerare V. v strnjenih klinastih četah; o ladjah: prima praetoria navis Eudami erat; cogebat agmen Chariclitus; Pomphilidas mediae classi praeerat L.; pren. biti v zadnji vrsti, zadnji biti: ut nec duces simus nec agmen cogamus Ci., stellarum agmina cogit Lucifer O., itaque sic ordinandus est dies omnis, tamquam cogat agmen Sen. ph. kakor da je zadnji v življenju.

2. pren. pass. združiti (združevati) se, skleniti (sklepati) se, strniti (strinjati) se: duae tunicae in unum coactae Cels., coactis cornibus in plenum novies lunaribus orbem O. krajčeva roglja sta se... zbližala in strnila v ščip, unde coactis cornibus in plenum menstrua luna redit Pr., in quo (caelo) nubes, imbres ventique coguntur Ci. se kopičijo, se tvorijo, tempestate coactā Lucr., magnum per inane coactā semina V. nerazkrojene prvine. occ.
a) več snovi s kako tekočino pomešati in tako v eno tvarino združiti, (po)mešati kaj s čim: cogi aquā, ex aqua, ex aceto Cels. (o zdravilih).
b) tekočo ali redko snov zgostiti (zgoščati): in nubem cogitur aër V., frigore mella cogit hiems V. zgošča, povzroča, da zmrzne, c. lac in duritiem Plin., lac coactum Varr., O. sesirjeno mleko, sanies tenuis, non coacta Cels., alvus coacta Cels. zapečeno telo, fel sole coactum ad crassitudinem mellis Plin., vestis coacta Plin. zvaljana, stopana; od tod subst. pt. pf. coācta -ōrum, n zvaljana (stopana) volna ali zvaljani lasje, klobučevina: milites aut ex coactis aut ex centonibus... tegimenta fecerant C.

3. sestaviti (sestavljati), zvez(ov)ati, vezati: Q., dum haec, quae dispersa sunt, cogantur Ci., in alternos cogere verba pedes O.; logično sklepati, izvajati, zaključiti (zaključevati): ex quibus id, quod volumus, efficitur et cogitur Ci., hoc cogere volebat, falsas litteras esse Ci.

II.

1. vtisniti, stisniti, potisniti (potiskati), (s)tlačiti v kaj, vriniti (vrivati): quercum cuncis coactis scindebat V. z zabitimi, zagozdenimi klini, arbores in sulcum c. V. zasaditi v brazdo; (o vetru): vis ventorum invitis nautis in portum navem coëgit Ci., est specus ingens, quo plurima vento cogitur unda V.; pren.: ita hac re in angustum nunc meae coguntur copiae Ter. so v skrajni stiski, qui quinquennalem ante censuram intra sex mensum et anni coēgisset spatium L. ki je stisnil v dobo, me in semihorae curriculum coēgisti Ci.; occ. o krajih in rekah zožiti (zoževati), utesniti (utesnjevati), omejiti (omejevati): torrens... iter cogit Cu., eum (amnem) ripae in tenuem alvum cogunt Cu.; poseb. pogosto v pass.: ubi in artissimas ripas cogitur amnis L., saltus in fauces coactus L. zožen v sotesko, structura tuguriorum in artius cogitur Cu. se zožuje.

2. pren.
a) s silo v kak položaj spraviti (spravljati), (pri)siliti, primorati v kaj: Boios in ius indiciumque populi Romani L., hostes in obsidionem iustam L.; poseb.: c. aliquem in provinciam L. (o cenzorju) odkazati komu mesto (torišče), zavrniti ga na..., c. aliquem in ordinem L. koga v vrsto zavrniti = opomniti ga, naj se drži reda, ponižati ga, nimium in ordinem se ipsum c. L. sam sebe preveč ponižati, crudelitatem suam in ordinem coactam putat Sen. ph.
b) k čemu (pri)siliti, primorati, nagnati (naganjati), priganjati, vzpodbujati; abs.: invitus feci, lex coēgit Ter., non cogente, sed invito senatu Ci. ne na priganjanje, ampak proti volji senata, si res coget Ci., „non licet“; at causa cogit Ci., nullo cogente O. brez sile; z acc. personae: non uterer, si ille me non coēgisset Ci., quid enim refert, qua me ratione cogatis? cogitis certe Ci.; v pass.: coactus lacrimis Ci.; z acc. rei (toda klas. skoraj le z acc. neutr. kakega pron., z notranjim obj.) = (pri)siliti k čemu, izsiliti (izsiljevati) kaj: Vell., Plin., etiamne id lex coëgit? Ter., quod natura cogeret N., quod sors iniqua cogeret L. fr.; redkeje z acc. kakega drugega imena: persuadere aliquid, non omnia vi et minis cogere Ci., cogis adulterium dando tempusque locumque O.; z acc. personae in acc. rei: quod vos vis cogit, id voluntate impetret Ter., c. cives id omnes imperio legumque poenā Ci.; pesn.: quid non mortalia pectora cogis? V. k čemu ne siliš...?, v pass.: ego hoc cogor Ci., si quidem cogi aliquid pro potestate ab tribuno consules... possent L., vos id cogendi estis L.; nam. acc. rei skloni s praep.; z ad: c. aliquem ad militiam S., ad bellum, ad defectionem L., multo auro ad scelus T., ut ingratis ad depugnandum omnes cogerentur N.; z in: c. oppida vi atque armis in deditionem L., cogi in supplicium alicuius contra naturam suam Hirt.; z inf.: feminas in virorum conventum prodire cogis Ci., quae necessitas coēgit perferre, pertulit Ci., cogunt illi eum iurare C., invitos consistere cogunt C., metus cogebat fugere Cu.; z acc. personae in inf.: Lentulum se abdicare praeturā coēgistis Ci., regni novitas me talia cogit moliri V.; v pass.: senatum cogor reprehendere Ci., necessario puteos fodere cogebantur C., pugnam conserere coacti Cu.; z ACI pass.: centuriones ante pedes suos iugulari coēgit Ci., quod arma omitti cogebat L.; s finalnim stavkom: cogere incipit eos, ut absentem Heraclium condemnarent Ci., vi coacturos, ut per suos fines eos ire paterentur C., prece cogit (me),... ut tibi se laudare et tradere coner H.; v pass.: Eumolpidas sacerdotes a populo (esse) coactos, ut se devoverent N. Pogosto pt. pf. coāctus 3 izsiljen, prisiljen, primoran: coacti necessario se aperiunt Ter., quis umquam audivit, cum ego de me nisi coactus ac necessario dicerem Ci., expressum et coactum periurium Ci., lacrimae coactae O., c. nox Lucan., scelus Sen. tr., iniuria Plin., thalamus Stat., mors, deditio T.; z abl.: coactus egestate ali inopiā Ter., coactus fame Ci., re necessariā ali necessitate Ci., N., coactus metu ali terrore Ci. — Od tod adj. pt. pf. coāctus 3 (pri)siljen, natezan, nenaraven: lacrimae coactae V. nenaravne, prihlinjene, „mačje“ (različno od lacrimae coactae O., gl. spredaj), numeri... non arcessiti et coacti Q., quod absurdum et nimis coactum foret Gell. Adv. coāctē

1. v kratkem, na kratko; v komp.: coactius et festinantius aliquid facere Gell.

2. natančno: Hier.; v komp.: coactius impretari verbum Gell.

3. prisiljeno, nenaravno: coacte conicere aliquid Tert.; v komp.: Tert.

comprehēnsīvus 3 (comprehendere)

1. za povzemanje pripraven, povzemajoč: nomina Prisc. skupna imena.

2. doumljiv, razumljiv: definitione c. Boet.

confondre* [kɔ̃fɔ̃dr] verbe transitif zmešati, zamenjati; združiti; figuré zbegati, zmesti, osupiti, vreči iz koncepta; osramotiti; uničiti, preprečiti, onemogočiti; juridique dokazati laž

se confondre zmešati se; stopiti se, spojiti se; ne se razlikovati
être confondu biti ves zmeden
cela confond mon imagination to presega mojo domišljijo
confondre un hypocrite zmesti, razkrinkati licemerca, hinavca
je confonds toutes les dates, des noms zamenjujem vse datume, imena
confondre deux jumeaux zamenjati, ne razlikovati dveh dvojčkov
(vieilli) confondre les plans de l'ennemi prekrižati sovražniku načrte
son insolence m'a confondu njegova nesramnost me je osupila
ces deux couleurs se confondent de loin ti dve barvi se od dalečne razlikujeta
se confondre en politesses cediti se od vljudnosti
se confondre en excuses, en remerciements ne se nehati opravičevati, zahvaljevati

dactylus -i, m (gr. δάκτυλος prst -a); pren. prst, daktil, prstu podobna stvar,

1. = datelj: Plin., Pall.

2. = dactylis: Col.

3. neka školjka: Plin.

4. neki dragulj: Plin.

5. neka trava (Panicum dactylon, Linn.).

6. v metriki stopica —⏑⏑, daktil, ker ima kakor prst tri neenake člene: Ci. idr.

7. Dactylī Idaeī (Δάκτυλοι Ἰδαῖοι) idski Daktili, ki jih Ci. latini z Idaei Digitī, starodavni demoni, Kibelini svečeniki v Frigiji blizu gore Ide in pozneje na Kreti, poistoveteni s Koribanti. Njihova imena so: Kelmis (Topilec), Damnameneus (Kladivo), Akmon (Nakovalo); pripisovali so jim obdelovanje železa: Plin.

diplōma -atis, n (gr. δίπλωμα) „dva preganjena lista“,

1. lastnoročno pismo: missis diplomatibus consignatis Macr.

2. listina kot potrdilo podeljene ugodnosti ali svoboščine, ki jo je izdal rimski senat ali višji oblasnik, pozneje pa sam cesar, odprto pismo, patent, diploma: Plin. iun., Suet.; occ.
a) pomilostitvena listina: Ci. ep. (VI, 12, 3).
b) potrdilo o podeljenem rimskem državljanstvu: quibus diplomata civitatis Rom. singulis dedit Suet.
c) v demokraciji spremnica, priporočilno pismo pokrajinskim oblastem, naj lastniku ugodijo: Ci. ep. (ad Attic. X, 17, 4); v cesarstvu potni list, s katerim se lastniku dovoli uporaba ces. pošte: Sen. ph., Plin. iun., M. Caesar in Front. ep., diplomata Othonis T., tamquam … diplomatibus nullum principem praescripsisset T. ni bil potnim listom pripisal ces. imena.

Opomba: Gen. pl. duplomatum in duplomatorum po Char.

divulguer [-vülge] verbe transitif (raz)širiti, raznesti med ljudi; odkriti

divulguer une information confidentielle, un secret raznesti (med ljudi) zaupno informacijo, skrivnost
la presse a divulgué prématurément tes noms des suspects tisk je prezgodaj razkril imena osumljencev
la nouvelle s'est rapidement divulguée novica se je hitro raznesla

določit|ev ženski spol (-ve …) (določanje) die Bestimmung; (predpisovanje) die Festlegung, die Festsetzung, pogojev, ciljev ipd.: die Vorgabe
določitev cene die Preisfestsetzung, die Preisbestimmung
določitev cilja die Zielvorgabe
določitev dediča die Erbeinsetzung
določitev imena otroku die Namengebung
določitev kraja/ pozicije die Ortsbestimmung
določitev meje die Grenzfestsetzung
določitev namembnosti die Ausweisung
šport določitev parov/ dvojic die Spielpaarung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev pripadnosti die Zuordnung
določitev roka die Fristsetzung
določitev tečaja die Kursfestsetzung
določitev tira die Bahnbestimmung
določitev vsebine die Inhaltsbestimmung
določitev vrednosti die Bewertung
nova določitev vrednosti die Neubewertung

dominor -ārī -ātus sum (dominus) gospodovati nad kom, nad čim, vladati komu; abs.: dominante homine furioso Ci., dominandi cupiditas Ci. ali studium S., urbs … , multos dominata per annos V., dominandi avidus T. oblastiželjen; z določili: d. Alexandriae Ci., Carthagine, victis Argis, Longā Albā, in urbe, summā dominarier (= dominari) arce V., in iudiciis, in bonis Sexti Roscii Ci., in nobis Ci. (o bogu) v nas, in his sartis tectisque Ci., toda: senectus dominatur in suos Ci. gospoduje nad … , d. in adversarios L., in cetera (animalia) O.; z dat.: toti mundo Ap., Cl.; z gen.: Ap., Eccl., omnium rerum Lact.; pren.: invidia dominatur in contionibus Ci., consilio dominante Ci., quod unum in oratore dominatur Ci. v čemer je glavna govornikova moč, inter … culta infelix lolium et steriles dominantur avenae V., dominantia nomina H. prava (= v pravem, neprenesenem pomenu rabljena) imena. — Od tod adj. pt. pr. domināns -antis gospodujoč, vladajoč: animus est … dominantior ad vitam quam vis animaï Lucr.; kot subst. masc. (tiranski) vladar: Auct. b. Alx., finis omnium cum dominante sermonum T., avaritia dominantium T. — Act. soobl. dominō -āre: inf. dominare Ven.; v pass.: o domus antiqua, heu quam dispari dominare (= dominaris) domino! Enn. ap. Ci., dominabitur Lact.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

échapper [ešape] verbe intransitif uteči, uiti (à quelqu'un komu), uhajati; izmuzniti se; poiti (potrpežljivost); izpasti (ime); verbe transitif, vieilli uiti

s'échapper pobegniti, ubežati; odparati se (šiv); prekipeti (mleko); teči (solze); uhajati (plin)
le chien a échappé à son maître pes je pobegnil gospodarju
échapper des mains uiti, pasti iz rok
son nom m'échappe ne morem se spomniti njegovega imena
rien ne lui échappe on vse opazi ali vidi, nič mu ne uide
ce produit échappe à la taxe sur les articles de luxe ta izdelek je oproščen takse na luksusne predmete
l'échapper belle srečno odnesti pete, odnesti zdravo kožo
échapper à la compétence ne spadati v pristojnost
cela m'a échappé to mi je ušlo, to sem prezrl
cela m'échappe (familier) tega ne razumem
le mot m'est échappé beseda mi je uš

Elea -ae, f (Ἐλέα) grška obl. lat. imena Velia, Eleja, mesto na zahodni lukanijski obali. Tukaj sta se rodila Parmenid in Zenon, ustanovitelja eleatske filozofske šole. — Od tod ethnicon: Eleātēs -ae, m (Ἐλεάτης) Eleat (= Zenon): Ci.; adj. Eleāticus 3 (Ἐλεατικός) eleatski: philosophi Eleatici Ci. eleatska šola.

Empedoclēs -is (-clī Ap., Gell.), acc. -ea, -ēn, -em, m (ἐμπεδοκλῆς) Empedokles, slavni grški filozof in pesnik iz Agrigenta na Siciliji ok. l. 450, Gorgijev učitelj: Ci., Lucr., H., Q. idr. Mit, da je skočil v vulkan Etno, je najbrž nastal iz napačnega izvajanja njegovega imena: ἐμπεδᾶν = skočiti v kaj. Adj. Empedoclēus 3 (Ἐμπεδόκλειος) Empedoklov: Ci.; subst. pl. Empedoclēa -ōrum, n Empedoklovi nauki: Ci.

enak (-a, -o)

1. gleich; iste vrste: gleichartig, [gleichgeartet] gleich geartet; (identičen) identisch; (enakovreden, enakopraven) ebenbürtig; besedila, listine ipd.: [gleichlautend] gleich lautend; po velikosti: gleichgroß; čému: -gleich (originalu originalgleich, prisegi eidesgleich, bogovom göttergleich)
enak ničli gleich Null
enake(ga) …/po čem enak gleich-
(spola/po spolu gleichgeschlechtig, ranga/po rangu gleichrangig, barve/po barvi gleichfarbig, imena gleichnamig); -gleich (po času šport zeitgleich, po funkciji funktionsgleich, po naravi wesensgleich, po površini flächengleich, po zasnovi anlagegleich, po točkah šport punktgleich)
enakega …/z enakim … von gleichem/gleicher … (enake površine/z enako površino von gleicher Fläche)
enaka uvrstitev der Gleichstand
enake možnosti v družbi: die Chancengleichheit
enako obravnavanje die Gleichbehandlung
načelo enakega obravnavanja der Gleichbehandlungsgrundsatz
enako obravnavanje vseh vojnih obveznikov die Wehrgerechtigkeit
enako število točk šport die Punktgleichheit
šport z enakim številom točk punkt(e)gleich
v enakih primerih in [gleichgelagerten] gleich gelagerten Fällen
znak za "je enako" das Gleichheitszeichen
znak za "ni enako" das Ungleichheitszeichen
biti enak komu/čemu (jemandem/einer Sache) gleich sein, (pomeniti isto; biti par) gleichkommen, (biti podoben) gleichen
ostati enak [gleichbleiben] gleich bleiben

2. vrstnik ipd.:
meni/tebi/njemu/njej/nam enak meinesgleichen, deinesgleichen, seinesgleichen, ihresgleichen, unseresgleichen

fābula¹ -ae, f (fārī)

1. govorjenje, govorica: sine auctore sparsa fabula Sen. ph., habes fabulas urbis Plin. iun. mestni (poulični) klepet, haec fuit in toto notissima fabula caelo O. dnevna govorica, quantum fabularum fecerit Iust. koliko govorjenja je povzročil, in fabulis sum Suet. prišel sem ljudem v zobe, sum sine fabulā Q. brez slabega imena, fabula est (s sledečim ACI) govorica je, govore, pravijo: Petr., Gell., temere haud tollas fabulam Pl. pusti govorico; od tod (o osebah) fabulam fieri ali esse Ci. idr. predmet govorjenja postati ali biti = iti od ust do ust, priti ljudem v zobe, heu me, per urbem fabula quanta fui H., fabula totā iactari in urbe O.

2. pogovor, razgovor, zabava med več osebami, poseb. med izobraženci: Lamp., ut fabulas eorum et disputationes … penitus exciperem T., fabulae convivales T., tempus fabulis conterunt Plin. iun.

3. meton. izmišljotina, povest, pravljica (naspr. historia = zgodovinsko potrjena povest): fabulae fictae Ci idr., poeticae L., Q., nisi forte ineptis fabulis ducimur Ci., non fabula fuit ille rumor O.

4. occ.
a) basen (ezopska): hoc attestatur brevis Aesopi fabula Ph., nota illa de membris humanis adversus ventrem discordantibus fabula Q.
b) pripovedka, bajka (= pripoved o bogovih in junakih), v pl. tudi = mitologija, bajeslovje: fabula tantum sine auctore edita L.; kot apoz.: mox te premet nox fabulaeque manes H. mitični mani (= nični svet senc); v pl.: fabulae Graecae L. grška mitologija; prim.: Eriphylam accepimus in fabulis ea cupiditate fuisse Ci.; pren. (v pogovornem jeziku): fabulae! Ter. burke!

5. snov: Thebae quid sunt, nisi fabula? O. snov pesništvu, fabula (= Iliada) … regum continet aestus H.; od tod meton. dramatična pesnitev, drama, gledališka igra: Q., Amm., quemadmodum in fabulis saepenumero videtis Ci., scaenae fabulas componere T., fabulam docere, dare Ci. idr. prikazovati, fabulam agere Ci idr. igrati; pren.: plurimarum fabularum poëtria Ci., fabulam compositam Volsci belli, Hernicos ad partes paratos L. da je vojna z Volski dogovorjena komedija (burka), Herniki pa da so naščuvani igrati svojo vlogo; v pogovornem jeziku: quae haec est fabula? Pl., Ter. kaj se tu godi? kaj to pomeni?

fare^*

A) v. tr. (pres. faccio)

I. (kaj narediti z rokami, glavo ipd.)

1. delati, narediti, ustvariti:
Iddio fece il mondo dal nulla Bog je ustvaril svet iz niča
fare figli narediti otroke
fare foglie pognati liste

2. delati, povzročiti:
le arrabbiature fanno cattivo sangue jeza dela hudo kri

3. oblikovati, izvršiti, uresničiti:
fare una legge oblikovati zakon
fare il male, il bene delati dobro, zlo
fare il desiderio di qcn. izpolniti željo nekoga

4. posnemati:
fare il verso del gallo posnemati petelina, zakikirikati kot petelin

5. izdelati, narediti, proizvajati:
fare scarpe, automobili delati čevlje, avtomobile
fare un quadro naslikati sliko
fare una statua izklesati kip
fare testamento napraviti oporoko

6. kuhati, pripravljati:
fare piatti prelibati kuhati zelo okusne jedi
fare da mangiare skuhati

7. šteti, imeti:
Roma fa due milioni e mezzo di abitanti Rim šteje poltretji milijon prebivalcev

8. zbrati, priskrbeti si, dobiti, zaslužiti:
fare fortuna obogateti
fare denari a palate služiti na kupe denarja

9. puščati:
la ferita fa sangue rana krvavi
la pentola fa acqua lonec pušča
fare acqua da tutte le parti pren. biti v hudi krizi, na robu propada

10. mat. biti (pri računskih operacijah):
tre per due fa sei trikrat dva je šest

11. izvoliti, imenovati:
fare qcn. deputato izvoliti koga za poslanca
fare qcn. cavaliere podeliti komu viteški naslov

12. opravljati poklic:
fare il medico biti zdravnik
fare da padre biti kot oče

13. misliti, meniti, imeti za:
dopo una così lunga assenza, ti facevamo ormai morto ker te tako dolgo ni bilo, smo te imeli že za mrtvega
fare un proposito skleniti, odločiti
fare un pensierino su qcs. zaželeti si kaj

II. (delati, izvršiti dejanje na splošno)

1. delati, delovati, opraviti, opravljati, storiti:
fare bene, male dobro, slabo delati, storiti
fare presto pohiteti, biti zgoden
fare tardi zakasniti, zamuditi, biti pozen
fare i fatti propri brigati se zase
fare molto, poco per qcn., per qcs. veliko, malo storiti za koga ali kaj
fa' tu ti odloči, ti poskrbi
non se ne fa nulla iz te moke ne bo kruha
non c'è niente da fare vse zastonj, nič se ne da storiti
non fa nulla nič ne de, nič hudega
non fare altro che stalno samo (nekaj delati), ne početi drugega kot:
non fa che brontolare stalno samo godrnja
saper fare znati kaj, vedeti kako, biti vešč (česa)
aver da fare imeti delo, biti zaposlen
farsela addosso podelati se v hlače (tudi pren.)

2. reči:
a un certo punto mi fa: »Hai proprio ragione!« kar naenkrat mi reče: »Prav imaš!«

III. (pred nedoločnikom)

1. (v vzročni rabi)
fare piangere spraviti v jok
fare credere qcs. a qcn. koga prepričati o čem
fare dormire una pratica ustaviti zadevo
vai a farti friggere pren. pog. pojdi se solit!

2. pustiti:
fammi pensare un momento pusti me, da malo premislim

IV. (prevzame različne pomene, odvisno od vsakokratnega predmeta)
fare legna priskrbeti si drv
fare fuoco zakuriti ogenj; pren. ustreliti, streljati
fare scuola učiti, poučevati; pren. biti zgled, učiti
fare un prezzo določiti, postaviti ceno
fare la bella vita lagodno, prijetno živeti
fare un colpo, un grosso colpo okrasti, oropati, udariti
fare giudizio spametovati se
fare coraggio, animo a qcn. bodriti koga
fare il nome, i nomi odkriti ime, imena, imenovati
fare lezione poučevati, učiti
fare la barba, i capelli obriti brado, ostriči lase
fare la pelle a qcn. koga ubiti
fare le tre, le dieci kazati tretjo, deseto uro (urni kazalec)
fare un saluto pozdraviti
fare buona accoglienza ljubeznivo sprejeti
fare festa slaviti, proslavljati
fare la festa a uno pren. ubiti, usmrtiti koga
fare la festa a una donna pren. posiliti žensko
fare foca, vela, fuga špricati šolo
fare una brutta, una bella figura osramotiti se, izkazati se
fare notizia biti na prvih straneh časopisov
fare caso a qcn., qcs. pripisovati komu, čemu pomembnost
fare la bocca a qcs. navaditi se na kaj
fare la fame trpeti lakoto
fare paura strašiti, vzbujati strah
fare il buono e il cattivo tempo pren. vedriti in oblačiti
fare fuori qcn. ubiti koga
fare colpo su qcn. pren. narediti vtis na koga, prevzeti koga
fare piacere a qcn. ugoditi komu
fare specie začuditi
fare schifo gabiti se
fare il callo a qcs. navaditi se na kaj
fare di cappello odkriti se (pri pozdravu)
fare tanto di cappello pren. dati klobuk dol (pokazati občudovanje)
non fare né caldo né freddo pren. prav malo brigati, puščati mlačnega, ne ganiti
non farcela ne uspeti
farla a qcn. komu jo zagosti
farla franca izmazati se
farla finita nehati; ubiti se

B) v. intr.

1. biti primeren, ugoden:
questo cappotto non fa per lui ta plašč ni primeren zanj

2. dopolniti se (v času):
oggi fanno dieci anni che è finita la guerra danes je deset let, odkar se je končala vojna

3. prijati, koristiti:
ti farebbe bene un po' di riposo koristilo bi ti malo počitka

4. (s predlogom a)
fare a pugni pretepati se
fare a coltellate obdelovati se z noži
fare a mosca cieca igrati se slepe miši

C) ➞ farsi v. rifl. (pres. mi faccio)

1. spreobrniti se, postati:
farsi protestante postati protestant
farsi in quattro pren. razčetveriti se

2. iti:
farsi presso približati se

3. postati:
farsi grande postati velik, zrasti

4. začeti pripovedovati:
farsi da lontano začeti pripovedovati od samega začetka

Č) v. intr. impers.

1. (izraža dovršitev nekega dogajanja)
ha già fatto notte znočilo se je že
fa giusto un mese che gli ho scritto točno mesec dni je, kar sem mu pisal
dieci giorni fa pred desetimi dnevi

2. biti (v zvezi z vremenskimi razmerami):
fa caldo toplo je
fa freddo hladno je

D) m

1. početje, ravnanje, delo:
ha un bel fare e insistere zaman se trudi in vztraja

2. drža, poteza, ton:
ha un fare distaccato drži se ravnodušno

3. začetek:
al fare dell'alba ob prvem svitu
sul fare della notte ko se začne nočiti, ob prvem mraku
PREGOVORI: chi la fa l'aspetti preg. kakor ti drugemu, tako on tebi
chi fa da se fa per tre preg. kdor sam naredi, naredi za tri

Farfarus -ī, m stara sabinska oblika rečnega imena Fabaris (gl. Fabaris): O.

figurare

A) v. tr. (pres. figuro)

1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

2. predstavljati:
te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

3. delati se:
figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

B) v. intr.

1. biti, nahajati se:
il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi

fīlius -iī, voc. fīlī m (fēlāre sesati; prim. stlat. feilius, umbr. fēliuf, fīliu = lactantes, umbr. ous fēlius odojek) sin: patremne adpellem an filium? Ci., materculae suae festivus filius Ci., f. infans, parvus, parvulus, adultus, praetextatus Ci., f. sororis Ter., Ci., N., Q., Iust. stričnik, nečak, f. regis Ci. kraljevič, principis T. kraljevič, princ, f. familias (gl. familia), f. terrae Ci. človek neznanega rodu, f. fortunae H. = srečnik; v pl. tudi = otroci: Q., Gell., prohibentur parentes adire ad filios Ci., Antiochi regis filii pueri Ci. otroci princi; v opisu lastnega imena: Veneris filius (= Amor) O.; o živalih = mladič: Col., Iuv., P. Veg.

fluctuō -āre -āvī -ātum (fluctus)

I.

1. valove gnati, valoviti, valovati: fluctuare video vehementer mare Pl.; pren. valovito (nemirno) gibati se, valiti se sem in tja: Arn., ut … fluctuet aër Lucr., late fluctuat omnis aere renidenti tellus V. miglja, se svetlika, fluctuat Zephyro seges Sen. tr., turba fluctuans T., populus fluctuans Gell.

2. metaf. strastno vzkipeti, o osebah: vzrojiti, rohneti, besneti, nunc fluctuat ira intus V., (Dido) magno irarum fluctuat aestu V. (v Didoni) vse vre od silne jeze, magnis curarum fluctuat undis Cat. —

II.

1. biti gnan (premetavan) po valovih (v sl. bolje act.), pluti: quid tam commune quam mare fluctuantibus? Ci., quadriremem in salo fluctuantem reliquerat Ci., quaedam insulae semper fluctuant Plin.

2. metaf. omahovati, neodločen biti: acies fluctuans L., Cu., fluctuanti similis acies erat L.; o duhu, osebah: fluctuat animus Pl., fluctuat incertis erroribus ardor amantum Lucr., mens animi, (tantis fluctuat ipsa malis) Cat., in suo decreto fl. Ci., animo nunc huc, nunc fluctuat illuc V., fluctuante rege inter spem metumque L., fl. inter varia consilia Sen. ph.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quid responderem, diu fluctuavi Aug.; o govoru: oratio quasi fluctuans Ci., genus orationis, quod appellamus fluctuans Corn.; o drugih rečeh: fluctuans sententia Ci. ep., omnia et citata et fluctuantia Sen. rh.; occ..: illum gravi et periculosa valetudine fluctuare Val. Max. da je njegovo življenje zaradi … v nevarnosti. — Kot dep. (večinoma poklas.) fluctuor -ārī -ātus sum

1. po valovih gnan biti (v sl. bolje act.), pluti: torrente undā fluctuari Sen. ph., Delos diu fluctuata Plin., lapidem integrum fluctuari, imminutum mergi Plin. da plava po vrhu.

2. metaf. omahovati, biti negotov, neodločen: salus eorum fluctuabatur Val. Max., vita fluctuatur per adversa ac difficilia Sen. ph., ambrosia vagi nominis et circa alias herbas fluctuati Plin. posplošenega in drugim zeliščem nadetega imena; o duhu in osebah: ut incerti fluctuarentur animi magnae partis Larisaeorum inter metum … et verecundiam … L., fluctuari animo rex Cu.; z odvisnim vprašalnim stavkom: is (Philippus) … , utrius populi mallet victoriam esse, … fluctuatus animo fuerat L., rex … fluctuatus animo est, utrum … , an … L.

genetīvus, slabše genitīvus 3 (genere = gīgnere)

1. pass. prirojen, od rojstva, prvoten: imago O. nomina O. rodovna (rodbinska, plemenska) imena, nota SUET. vrojeno znamenje, materino znamenje.

2. act. rodeč, plodeč: Apollo Genetivus VARR. AP. MACR.; occ. kot gram. t. t. casus genetivus ali samo genetīvus -ī, m rodilnik, genetiv: Q., SUET., GELL.