Franja

acórd -uri n

1. soglasje
□ a cădea de acord soglašati, strinjati se, dogovoriti se
□ a fi de acord strinjati se

2. dogovor, sporazum

3. muz. akord

4. lingv. ujemanje

afáră adv.

1. zunaj, izven
□ a fi afară biti zunaj

2. ven
□ a merge afară iti ven

3.
□ afară de poleg

aíci adv.

1. tu, tukaj
□ a fi aici biti tukaj

2. sem
□ a veni aici priti sem

blízu prisl. aproape, în apropiere
□ biti blizu a fi apropiat

concédiu -i n dopust
□ a fi în concediu într-o staţiune letovati

conştiént -ă (-ţi, -te) adj. zavesten
□ în mod conştient zavestno
□ a fi conştient de zavedati se

curént

I. -ţi m

1. tok
□ curent electric električni tok, elektrika

2. prepih

II. -e n smer
□ a pune la curent seznaniti
□ a fi la curent biti seznanjen/na tekočem

III. -ă (-ţi, -te) adj. tekoč; trenuten; veljaven

dor -uri n hrepenenje, koprnenje, nostalgija
□ dor de casă domotožje
□ a-i fi dor de pogrešati, hrepeneti, koprneti

împotrívă adv. proti
□ a fi împotrivă biti proti/zoper

móda -e ž modă
□ ne biti več v modi a fi demodat

napródaj prisl. de vânzare
□ biti naprodaj a fi de vânzare
□ dati naprodaj a vinde

nótri prisl. înăuntru
□ biti notri a fi înăuntru

obtòk -óka m circulaţie; uz
□ dati v obtok a pune în circulaţie/uz
□ biti v obtoku a circula, a fi în uz

plac n ugodje, zadovoljstvo
□ a face pe plac ugajati
□ a fi pe plac biti komu všeč

požvížgati siffler

požvižgati se na kaj rire de quelque chose, se moquer de quelque chose, faire fi de quelque chose; figurativno contrebalancer quelque chose; popularno se (contre-)ficher de quelque chose, se (contre)foutre de quelque chose, s'en balancer
požvižgati psu siffler son chien
požvižgam se na to! (familiarno) je m'en moque (comme de l'an quarante)!, je m'en fiche!, je m'assieds dessus!, popularno je m'en bats l'œil!

ruşíne -i f

1. sramota
□ a face de ruşine osramotiti

2. sram
□ a-i fi ruşine sramovati se

3. sramežljivost

somn

I. -uri n spanec, spanje, sen
□ a-i fi somn biti zaspan

II. -i m zool. som

srám honte ženski spol , pudeur ženski spol

brez sramu sans pudeur, éhonté, qui a perdu toute honte, qui a toute honte bue
rdeč od sramu rouge de honte
postati rdeč od sramu rougir de honte, familiarno piquer un fard (ali un soleil)
umirati od sramu mourir de honte
sram ga je koga (česa) il a honte de quelqu'un (quelque chose)
fej! sram te bodi! fi! tu n'as pas honte!

strôjen mecánico

strojno narejen hecho a máquina
strojni defekt avería f (de la máquina)
strojna industrija industria f de la maquinaria
strojni inženir ingeniero m mecánico
strojna mast grasa f para máquinas
strojna puška fusil m ametrallador
strojni pogon accionamiento m mecánico; impulsión f mecánica
strojni stavec (tisk) compositor m a máquina, linotipista m
strojni stavek (tisk) composición f mecánica
strojni park parque m de maquinaria
strojno olje aceite m lubri(fi)cante
strojne pritikline accesorio m de máquina
strojna storilnost rendimiento m (ali potencia f ali capacidad f) de una máquina
strojno vezenje bordado m a máquina
strojna tovarna fábrica f de maquinaria

sub-veniō -īre -vēnī -ventum (sub in venīre) „priti (prihajati) za kom (čim) “, „spodaj ob čem priti (prihajati)“; od tod

I. metaf.

1. priti (prihajati) namesto česa, nadomestiti (nadomeščati) se: tantundem (sc. salis) nocte subvenit, quantum die auferas Plin.

2. priti (prihajati) na vrsto, nahajati se: ut quaeque vox indidem digna animadverti subvenerat Gell.

3. na misel (um) priti (prihajati) z inf.: mihi sero quidem … subvenit ad auxilium civile decurrere Ap. —

II.

1. primikati se na pomoč, priti (prihajati) na pomoč, (pri)hiteti na pomoč, biti v pomoč, priskočiti na pomoč, pomoči (pomagati); pravzaprav kot voj. t.t., in sicer: abs.: nisi Romani subvenissent L., ni castris exciti repente pedites equitesque in tempore subvenissent L.; brezos.: priusquam ex castris subveniretur S., agrum Hannibalis esse et Poenorum, urbem extemplo futuram, ni subveniatur L.; z dat.: dum circumvento filio subvenit C., sucurrit et laboranti subvenit C., quibus (sc. equitibus) celeriter subveniunt levis armaturae pedites Hirt.; v nevojaškem pomenu; abs.: fi benignus, subveni Pl., circumvenior, nisi subvenitis Ci., orare, ut subveniret Ci., subventuros auferet unda deos O.; brezos.: postquam non subveniebatur T.; z dat.: subveni mihi atque adiuva Pl., subvenire homini iam perdito Ci., patriae Ci. ep., huius innocentiae in hac calamitosa fama, saluti suae acrioribus remediis, his tam periculosis rebus Ci., civitati, vitae alicuius C., Adherbali T., stabilitati dentium Plin., reliquis, quo minus vi aut obsidio subigerentur, praematura montis Haemi et saeva hiems subvenit T. je prišla prav (je pomagala, je koristila, je bila v prid); brezos.: rei publicae difficillimo tempore esse subventum Ci., nisi celeriter sociis foret subventum Auct. b. Afr.; occ. (o pretorju) s pravno pomočjo iti komu na roko, stati ob strani, pomagati: aequissimum erit praetorem ei subvenire Ulp. (Dig.).

2. metaf. kaki slabi stvari, kakemu zlu odpomoči (odpomagati), kako slabo stvar, kako zlo ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), ustaviti (ustavljati), odpraviti (odpravljati), preprečiti (preprečevati), zoperstaviti (zoperstavljati) se kaki slabi stvari, kakemu zlu: egestati et aeri alieno, gravedini, tempestati adversae Ci., necessitatibus T., morbo Plin., erroribus Lact.

Opomba: Star. fut. I. subvenībō: Pl.