Franja

ir* iti, kreniti, odpraviti se; marširati; priti; nahajati se; podati se

ir bien (de salud) zdrav biti
el vestido le va bien obleka Vam dobro pristoji
ir fuera de camino (fig) zmedeno govoriti
ir descaminado ne se spoznati
ir (muy) lejos (fig) predalečiti; preveliko vnemo pokazati
ir mal slabo se počutiti, bolan biti
va de mal en peor vedno slabše mu gre
ir y venir sem in tja hoditi
ni va ni viene (fig) ne ve, za kaj bi se odločil
sin irle ni venirle (fig) ne da bi mu bilo kaj za to
tanto se le da por lo que va como por lo que viene popolnoma vseeno mu je
de 5 a 8 van 3 5 od 8 ostane 3 (odštevanje)
va mucho de uno a otro je velika razlika med obema
lo que va del cielo a la tierra silno velika razlika
¡van cinco duros a que tú no lo sabes! stavim 25 peset, da tega ne veš
ir v vzklikih in vprašanjih:

¡voy! igram (zraven)! (pri kartanju)
¡(allá) voy! že grem! (odgovor natakarja, ki ga kličejo)
¡cómo le va! Am česa ne poveste! ta je pa dobra!
¡allá va (eso)! tu imate! pozor! previdno!
¡ahora va de veras! sedaj gre za res! stvar postaja resna!
¡asi va el mundo! tako je na tem svetu!
¡vamos! na noge! naprej!; tako! sedaj razumem!; ta je pa dobra! mislim da! bežite! to ni mogoče! (že) dovolj! stojte!; to me veseli!
¡vamos claros! govorimo jasno!
¡vamos despacio! le ne se prenagliti!
¡vamos por partes! najprej eno, potem drugo!
¡vaya! zaradi mene, prav!; ah, kaj!; seveda! rad verjamem!; no, še tega bi se manjkalo!
¡vaya por Dios! za božjo voljo
es demasiado ¡vaya! to je zares preveč!
¡vaya que sí! to rad verjamem!
¡vaya una sorpresa! lepo presenečenje!
¡vayamos! urno!
¿cómo le va? ¿cómo vamos? kako Vam gre?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿quién va (allá)? kdo je? kaj (pa) je?
ir + gerundij:

voy comprendiendo počasi že razumevam
cuanto más voy estudiándolo čim bolj to študiram
eso va siendo difícil to bo težko
los precios van bajando cene padajo
ir + pretekli deležnik:

ir montado jahati
ir perdido premagan biti, izgubiti
iba vestido de negro bil je črno oblečen
todo va vendido ya vse je že prodano
¡van apostados 10 duros! stava je 10 peset!
van pasados más de tres años več kot 3 leta je že od tega
ir + predlogi ali prislovna določila:
ir + a:

ir a buscar a alg. iti po koga
ir a dormir spat iti
ir a recibir a alg. komu naproti iti
ir a ver a uno obiskati koga
al ir a pagar pri plačevanju
voy a hacerlo takoj bom to naredil
iba a hacerlo bil sem na tem, da to naredim
es lo que iba a decir to sem ravno hotel reči
ibas a creerlo skoraj bi (ti) bil to verjel
¿quién lo iba a suponer? kdo bi si bil to mislil?
¡vaya V. a saber! to je težko reči! to se ne da trditi!
voy a partir mañana odpotujem jutri
¡vas a caer! padel boš!
ir a caballo jahati, jezditi
ir a pie peš iti
ir a pique potopiti se (ladja)
voy a casa grem domov
ir a la cama leči v posteljo
ir al encuentro de alg. komu naproti iti
ir a la plaza iti na (živilski) trg
ir a una isti cilj zasledovati
¡a eso voy! za to ravno gre!
ir + con:

ir con alg. koga spremljati, s kom držati
eso no va conmigo to se me ne tiče!
ir + de:

ir de intérprete iti (biti) za tolmača
ir de largo (prvikrat) nositi dolga krila (deklice)
ir + en:

ir en coche, ir en carruaje z vozom (avtom) se peljati
ir en avión leteti (v letalu)
ir en barco z ladjo se voziti
ir en bicicleta na kolesu se peljati
ir en ferrocarril z železnico se peljati
ir en contra upreti se
en eso va mi vida moje življenje je odvisno od tega
el año en que vamos tekoče leto
los números van en cada pieza vsak kos je oštevilčen

izmišljotina samostalnik
1. (neresnica) ▸ kitaláció, agyszüleményNjihova trditev, da so tako ravnali po naših navodilih, je čista izmišljotina. ▸ Az az állításuk, hogy a mi utasításaink alapján jártak el, merő kitaláció.
Od nekdaj sem bil prepričan, da so zgodbe o jetiju navadna izmišljotina. ▸ Mindig is meg voltam győződve arról, hogy a jeti-történetek egyszerű agyszülemények.
Predsednik zatrjuje, da gre za izmišljotine demokratov in ne ukrepa. ▸ Az elnök azt állítja, hogy ezek a demokraták agyszüleményei, és nem tesz semmit.

2. (pogruntavščina; ideja) ▸ elmeszülemény
Sv. Miklavž je pač tradicija, tudi družinska, Božiček pa skoraj nova izmišljotina, izum trgovcev in medijev. ▸ A Mikulás hagyomány, sőt családi hagyomány, de a Télapó szinte új elmeszülemény, a kereskedők és a média találmánya.
Zmotna je trditev, da je praznik 8. marec, dan žena, izmišljotina odmrlega samoupravnega socializma. ▸ Tévedés azt állítani, hogy március 8-a, a nőnap a megszűnt önrendelkezéses szocializmus elmeszüleménye.

jornada ženski spol (dnevno) potovanje, trajanje potovanja; dnina, dnevno delo; trajanje (konec) življenja; gledališče dejanje; del filma

la jornada de 8 horas 8-urni delavnik
jornada de trabajo delovni čas
al fin de la jornada na koncu
hacer mala jornada slabe posle delati
ir de jornada na izlet iti
a grandes jornadas (voj) v hitrih marših, v vsej naglici

journée [žurne] féminin dan, dnevni čas; dnevno delo; spominski dan

journée chaude, froide, pluvieuse topel, hladen (mrzel), deževen dan
la journée de 8 heures 8-urni delovni dan
journée de travail delovni dan
faire journée blanche izostati od dnevnega dela
homme de journée dninar, dnevničar
la Journée du Combattant dan borca
journée aéronautique dan letalstva
être payé à la journée biti plačan od dneva, od dnevnega dela
travail masculin à la journée šihtno delo
travailler à pleine journée celodnevno delati
femme féminin de journée postrežnica; snažilka
des journées entières cele dneve
toute la sainte journée ves ljubi božji dan
(de) toute la journée ves dan
à grandes, petites journées hitro, počasi
journée de chômage dan, ko se ne dela
les trois Journées (histoire) 27., 28. in 29. julij 1830
mentir à la journée (familier) lagati, da se kar kadi

kapitulácija capitulation; surrender

brezpogojna kapitulácija unconditional surrender
dan kapitulácije nacistične Nemčije (8. V. 1945) VE-day

kg samostalnik
(kilogram) ▸ kgPovezane iztočnice: mg/kg

lacusculus -ī, m (demin. lacus)

1. kad(i)ca, kadička (kamor teče zmaščeno olje): Col. (De re rust. 12, 52, 3).

2. globelica, jamica (ki nastane pri okopavanju dreves, trt): Col. (De arbor. 10, 4 in De re rust. 4, 8, 2).

Lamia³ -ae, m Lámija, priimek Elijevega plemena (gens Aelia; gl. Aelius 3): L. Aelius Lamia deformis Ci., L. Lamiam … in contione relegavit Ci., necte meo Lamiae coronam H. (Carm. 1, 26, 8), prim.: Aeli vetusto nobilis ab Lamo (ime šalj. naslonjeno na „Lamus“, gl. Lamus): quando et priores hinc Lamias ferunt denominatas H. (Carm. 3, 17, 1 in 2); ta Horacijev Lamija je menda Lucij Lamija, konz. l. 2 po Kr., deset let po pesnikovi smrti; hoc nocuit Lamiarum caede madenti Iuv. Od tod adj. Lamiānus 3 Lámijev: horti Ci. ep., Suet.

Lātō -ūs, f (at. Λητώ, dor. Λατώ, ajol. Λάτων) Láto (Léto) = Lātōna (gl. Lātōna): Varr. ap. Gell. Od tod adj.

1. Lātōis ali Lētōis -idis in -idos, f (Λητωΐς) Latin, Letin: Calaureae Letoïdos arva O. Lato(ni) posvečene; subst. Lātōis ali Lētōis -idos, f Latóida (Letóida), Lat(on)ina (Letina) hči = Diana: Latoidos arae O., maestam monitu Latoida duro increpat Stat.

2. Lātōïus ali Lētōïus 3 (Λητώϊος, Λητῷος) Latin, Letin: proles O. (Metam. 8, 15) ali stirps Letoïa O. = Apolon, cum faceret Nioben orbam Latoïa (po drugih izdajah Latonia) proles O. = Apolon in Diana; subst. Lātōïus -iī, m Latin sin = Apolon: O.; Lātōïa -ae, f Latina hči = Diana O. (Metam. 8, 541, kjer najdemo v nekaterih izdajah Latonia).

3. Lātōus 3 (Λητῷος) Latin: arae O.; subst. Lātōus -ī, m Latin sin = Apolon: quem … Latous … affecit poenā O. Metron. Lātoïdēs -ae, m (Λατωϊδής) Latoíd, Lat(on)in sin = Apolon: ardentem tenuit reverentia caedis Latoiden Stat., Latoiden votis … canamus Stat. (po nekaterih rokopisih na obeh mestih Letoiden); pl. Lātoïdae -ārum, m Latoída, Lat(on)ina otroka = Apolon in Diana: Aus.

leave^*2 [li:v]

1. prehodni glagol
pustiti, zapustiti, prepustiti; opustiti, prenehati; pustiti, na cedilu, iti preko česa
ameriško dovoliti, dopustiti

2. neprehodni glagol
oditi, odpotovati (for kam)

to be left ostati
pogovorno to get left ostati na cedilu
to leave in the lurch pustiti na cedilu
pogovorno it leaves me cold (ali cool) ne zanima me, ne vznemirja me
pogovorno leave it at that naj ostane pri tem
to leave things as they are pustiti stvari kot so, pustiti stvari pri miru
6 from 8 leaves 2 8-6 je 2
there is nothing left to us but to go ne preostane nam drugega kot da gremo
to be left till called for poštno ležeče
I have nothing left nič mi ni ostalo
left on hand preostalo (v zalogi)
it leaves much to be desired še zdaleč ni dovolj
to leave no stone unturned obrniti vsak kamen, vsestransko se truditi
to leave s.o. wondering whether pustiti koga v dvomu o
I leave it to you to prepuščam tebi
to leave to accident (ali chance) prepustiti naključju
to leave s.o. to himself (ali to his own devices) prepustiti koga samemu sebi
to be well left dobro dedovati
to leave s.o. in the dark zamolčati komu kaj, ne povedati komu česa
to leave a place for another oditi kam od kod
to leave hold of spustiti kaj
vulgarno to leave go of spustiti kaj iz rok
to leave one's mark (up)on zapustiti neizbrisen vtis
to leave open pustiti (vprašanje) odprto
to leave up to prepustiti
to leave word sporočiti, pustiti sporočilo
to leave card on s.o. pustiti vizitko pri kom

legō -ere, lēgī, lēctum (prim. gr. λέγω govorim, pravim, rečem, λόγος in λέξις govor, lat. legiō, ēlegāns, legulus)

1. brati = nab(i)rati, ob(i)rati, pob(i)rati, zb(i)rati, tudi (u)trgati: oleam Ca., oleam digitis nudis Varr., vinum Varr. ali uvas Col., l. flores in calathos O., flores et … fraga V., flores Ap., serta (cvet(l)ice v venec) V., māla ex arbore V., poma ab arboribus Tib., fructum sub arbore L., non erat apta legi (sc. ficus) O., l. spolia caesorum L., ossa (sc. sežganega mrliča) Ci., V., Sen. ph., Q. (8, 5, 21 v besedni igri), Suet., Lact., enako tudi reliquias l. Suet., in veste floccos Cels. (o vročičnih ljudeh); pesn.: l. vela V. zviti (sneti), ancoras Sen. tr. dvigniti, funem Val. Fl. ali lina Ven. odičnico zvi(ja)ti, navi(ja)ti, fila O. (o Tezeju) zmotati, zviti, toda: extremaque Lauso Parcae fila legunt V. predejo zadnjo nit, l. stamen Pr. navi(ja)ti v klobčič, ore extremum halitum l. V. poljubljajoč prestreči zadnji dih (umirajočega), l. alicui capillos Cu. (iz)puliti; occ.
a) vzeti (jemati), izločiti (izločati), odstraniti (odstranjevati) kosti ali kostni drobir (kostne okruške) iz česa: ossa vivis Sen. ph., in capite lecta ossa Sen. ph., lecta in capite cuiusdam ossa Q., lecta e vulneribus ossa Q.
b) tatinsko zb(i)rati = (u)krasti: omnia viscatis manibus Luc. fr., sacrum Corn., sacra divum H. bogovom posvečene stvari (prim. sacrilegium, sacrilegus).

2. izb(i)rati, odb(i)rati, (iz)voliti: iudices Ci., aliquem in iudices Gell., aliquem in senatum Ci. ali in patres L. sprejeti koga v senat (starešinstvo), l. nubendi condiciones Ci., pedites viritim legerat N., l. milites L. ali militem Sen. ph. nab(i)rati, tako tudi: in supplementum milites Cu., supplementum in alias (sc. legiones) L., viros ad bella O., tirones Eutr., legit virum vir V. vsak si izbere svojega nasprotnika za dvoboj (v dvoboju), geminasque legit de classe biremīs V., l. soceros V., sibi domum, summāque locum sibi legit in arce, l. tempus O., dictatorem, magistrum equitum L., flaminem Dialem in locum alicuius defuncti T. Od tod pt. pf. lēcta z inf.: custos lecta sacrum iustae Veneri occultare pudorem Stat.

3. brati (tj. z očmi in umom „pobirati“ črke in besede), čitati zase, tiho: legere dictum, quod legantur ab oculis litterae Varr., l. epistulam Ci. ep., libros Ci., Vitr., Plin. iun., librum ab oculo (brez spotike) legit Petr., haec scripta legi Ci., ut scriptum legimus apud Platonem Ci. kakor beremo (pisano) pri Platonu, cum relatum legent, quis musicam docuerit Epaminondam N., dumque legar, mecum pariter tua fama legetur O., in toto plurimus orbe legor O., l. antiquos studiosius Ci., philosophorum quoque consultorumque opiniones … velimus legere Q., Hortensiae filiae oratio … legitur Q., Horatius fere solus legi dignus Q., de tabella legit Ap. z lista; z ACI: legi apud Clitomachum … A. Albinum … iocantem dixisse Carneadi … Ci., scriptum legimus Gallos in venatibus tingere sagittas elleboro Gell.; v pass. z NCI: gryphes aurum iugiter leguntur effodere Cass.; abs.: legendi usus Lact., Macr. branje, legendi studio promptus Aur. ljubitelj branja, navdušen bralec; od tod subst.
a) pt. pr. legēns -entis, m bralec, čitalec: precor, ut vivant et non ignava legentem otia delectent O.; pogosteje v pl.: Petr., Plin., Q., legentium plerisque haud dubito quin primae origines proximaque originibus minus praebitura voluptatis sint L., clari ducum exitus retinent ac redintegrant legentium animum T.
b) pt. fut. lēctūrus -ī, m (bodoči) bralec: Amm.

4. occ.
a) brati, čitati na glas ali drugim, preb(i)rati, predavati: cum ei (mu) libri dies noctesque legerentur Ci., l. volumen suum Ci., alicui epistulam Ci., quem arripuit, tenet occiditque legendo H., l. alicui librum Plin. iun., orationes Plin. iun., ut carmina … legendo commentandoque etiam ceteris nota fecerent Suet., toda legere Lucilii satyras apud aliquem Suet. poslušati pri kom predavanje o Lucilijevih satirah; poseb. senatum legere Ci., L. (o cenzorju) prebrati senatorski imenik (prim. lēctiō II. 2., occ.); od tod: princeps in senatu lectus est L. bil je prebran prvi.
b) oko (pogled) vreči (metati) na kaj, pogled(ov)ati, ogled(ov)ati, pregled(ov)ati: tumultum capit, unde omnes … possit adversos legere V.
c) vestigia (alicuius) l. V., Val. Fl. ali legere vestigia gressu O. držati se sledi, iti po sledi, stopinje ubirati za kom; iz tega pesn. rekla se je razvil krajevni pomen:
d) kaj preiti, prehoditi (prehajati), preteči (pretekati), prečkati, prehite(va)ti, prebloditi: saltūs O., tortos orbes (zavite poti), caelum Sen. tr.; tudi = prejadrati, jadrati po: pontum V., aequor O. ali jadrati mimo kakega kraja: oram aequoris, litora Epiri V., oram Asiae, navibus oram Italiae L., Capreas promontoriumque Minervae O., terram Suet., rursus terram Cu.; metaf.: primi lege litoris oram V. drži se najbližjega (najbližje obale), ne pojdi (zaidi) predaleč.

5. z ušesi pobirati = prisluhniti (prisluškovati) čemu: huc concedam, unde horum sermonem legam Pl. — Od tod adj. pt. pf. lēctus 3

1. izbran: pueri verba Ci., verbis lectissimis dicere Ci., mactant lectas de more bidentīs V., quocumque lectum nomine Massicum (= lectas uvas vini Massici) servas H. iz izbranega grozdja zmaščeno (iztisnjeno), viginti lectis equitum comitatus V.

2. izboren, izvrsten, odličen: argentum Ter. dobro, polne teže, polnovredno, quinque argenti lectae … minae Pl., adulescens Ci., lectis atque illustribus utatur Ci., ut neque vir melior neque femina lectior in terris sit Ci., tu uxorem habere lectissimam maxime vis Ci., lectissimus atque ornatissimus adulescens Ci., iuvenum lectissime Stat. — Adv. lēctē izbrano, izborno, izvrstno: Varr.

Licinius 3 Licínij(ev), ime plebejskega rim. plemena, ki se je priselilo iz Etrurije, z rodbinami: Calvi, Crassi, Luculli, Macri, Murenae, Nervae, Sacerdotes, Vari. Najznamenitejši so:

1. C. Licinius Gaj Licinij, tr. pl. z Lucijem Albinom l. 493: L.

2. P. Licinius Calvus Esquilinus Publij Licinij Kalv (Plešec) Eskvilin, prvi plebejski vojaški tribun s konzulsko oblastjo l. 400: L.

3. sin prejšnjega, P. Licinius Calvus, je l. 396 opravljal isto službo kakor njegov oče: L.

4. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon, l. 378 vojaški tribun, l. 368 prvi plebejski magister equitum (pod diktatorjem Manlijem): L.

5. C. Licinius Calvus Stolo Gaj Licinij Kalv Stolon je l. 376 z Lucijem Sestijem sprožil znane tri leges Liciniae Sestiae, s katerimi je hotel izboljšati socialni položaj plebejcev, ki so trpeli hude pritiske, in jim priboriti politično enakopravnost, kar se mu je po 10 letih prizadevanj tudi posrečilo, konz. l. 364 in 361: Varr., L., Vell.

6. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives (Bogataš), l. 212 pontifex maximus; slovel je po svojem izrednem poznavanju prava in po prirejanju sijajnih iger. L. 211 je bil edil, l. 210 cenzor, l. 205 konz., kot prokonzul se je l. 204 slavno vojskoval s Hanibalom pri Krotonu, umrl je l. 183: Ci., L.

7. L. Licinius Crassus Lucij Licinij Kras, izvrsten državnik in govornik, roj. l. 140, umrl l. 91: Ci., Plin., Q., T.

8. P. Licinius Crassus Dives Publij Licinij Kras Dives, konz. l. 97, cenzor l. 89; ker ga je Marij izobčil, je l. 87 naredil samomor: Ci.

9. M. Licinius Crassus Dives Mark Licinij Kras Dives, najmlajši sin prejšnjega, roj. l. 114, Sulov pristaš, zmagovalec v vojni proti sužnjem na čelu s Spartakom, konz. s Pompejem l. 70, je l. 60 sklenil s Cezarjem in Pompejem prvi triumvirat, padel v vojni s Parti pri Karah (Carrhae) 8. junija l. 53. Bil je duhovit in izobražen mož, slovel je po pregovornem bogastvu in razsipnosti, a tudi kot zloglasen lakomnež: Ci., C., O., Val. Max., Fl., Ap., Iust.

10. P. Licinius Lucullus Publij Licinij Lukul, tr. pl. l. 110: S.

11. L. Licinius Lucullus Ponticus Lucij Licinij Lukul Pontski, izvrsten poveljnik v vojni zoper zaveznike, konz. l. 74, zmagovalec v vojni zoper Mitridata in Tigrana (l. 73—66), Pompejev pristaš; umrl je v blaznosti l. 56: Ci., N., S. fr., H., Vell., Suet., T., Iust., Aur.; iz Azije je v Evropo prinesel češnjo: Plin.

12. L. Licinius Murēna Lucij Licinij Murena, odličen vojak, Lukulov legat v vojni proti Mitridatu, pretor l. 65; kot consul designatus l. 63 je bil tožen de ambitu in oproščen. Njegovi zagovorniki v tej pravdi so bili Cicero, Hortenzij in Kras: Ci.

13. L. Licinius Varro Murēna Lucij Licinij Varon Murena, posinovljenec Marka Terencija Varona, Mecenatov svak, Ciceronov in Horacijev prijatelj, mož nemirnega značaja, ki je v državljanski vojni izgubil svoje imetje, konz. l. 23; ker je sodeloval v zaroti Fanija Cepiona, ga je dal cesar Avgust l. 22 obglaviti: Ci. ep., H.

14. A. Licinius Archiās, gl. Archiās.

15. A. Licinius Caecīna, gl. Caecīna.

16. C. Licinius Macer, gl. Macer.

17. Licinia -ae, f Licínija
a) neka vestalka: Ci.
b) ime hčera govornika Lucija Licinija Krasa, obe dobri govornici: Ci. Kot adj. = Licínijev: lex Varr., Ci., L. idr. — Od tod adj. Liciniānus 3 Licínijev: Ca., Col.; subst. Liciniānī -ōrum, m Licinijáni, potomci Katona starejšega in njegove prve soproge Licinije: Plin.

līlium -iī, n (izpos. λείριον, verjetno ni indoev. izvora, prim. koptsko hrêri in hlêli)

1. bot. lilija, límbar: Varr., O., Plin., Pall., breve l. (naspr. vivax apium) H., poseb. bela lilija: lilia alba V., Plin., Tib., candida V., O., Pr., canentia O., argentea, lucida Pr., in rdeča lilija: rubens l. Plin.

2. meton. kot voj. t.t. lilija, poseben okop, ki ga je sestavljalo več vrst lilijinim čašam podobnih jam, ki so rabile kot pasti. Vanje so zabijali kole, ki so moleli 10 cm iz zemlje kakor vrat pestiča iz lilijine čaše: C. (Bell. Gall. 7, 73, 8).

livraison [livrɛzɔ̃] féminin dostavitev, dobava; izročitev, dajatev; zvezek, snopi

livraison à domicile dostavitev na dom
en 8 jours de livraison v osemdnevnem dobavnem roku
faire livraison de quelque chose dobaviti kaj
prendre livraison de quelque chose prevzeti kaj
paraître par livraisons izhajati v snopičih
billet masculin, bulletin masculin, certificat masculin de livraison dobavnica
conditions féminin pluriel, termes masculin pluriel de livraison dobavni pogoji
délai masculin, terme masculin de livraison dobavni rok
ordre masculin de livraison dobavno naročilo
livraison de bagages, des colis izdaja prtljage, paketov
livraison franco domicile gratuite brezplačna dobava na dom

lucrum -ī, n (iz *lu-tlom, indoev. kor. lā(H)u- ujeti, zapleniti; prim. skr. lótam, lótram plen, gr. ἀπο-λαύω pridobivam, uživam, ληΐς in λεία, jon. ληΐη, dor. λᾱία [iz *λαƑία] plen, sl. lov, sl. loviti = hr. lòviti, got. laun = stvnem. lōn = nem. Lohn)

1. dobiček, korist, prid (naspr. damnum): lucri causā Ci., emendi aut vendendi quaestus et lucrum Ci., lucrum facere Pl., Ci., Ph. dobiček ustvariti (ustvarjati), dobiček imeti, (pri)dobi(va)ti, lucra facere ex vectigalibus Ci., revocare ad lucrum praedamque Ci. v prid obrniti (obračati), okoristiti (okoriščati) se, lucro esse alicui Pl., Antonius ap. Ci. ali in lucro esse Ter., O. v prid biti, ponere in lucris Ci. ep. = lucro apponere H. = putare (deputare) esse in lucro Ter. za dobiček (v prid) šteti, lucrī facio (kot sklop lucrīfacio, v pass. lucrīfīo), pogosto z acc. vsote = dobiček oz. korist imeti, dobiti: me esse hos trecentos Philippos facturum lucri Pl., ostendo lucrifieri tritici modios centum Ci., omnem illam ex aerario pecuniam lucri factam videtis Ci., lucrifacere pallium Petr.; abs.: lucrifecit (Bassus) Mart., lucrifit Dig.; pren. lucri facere aliquid obresti ali dobiček imeti, obresti uži(va)ti od česa: hoc nomen Varr. pred drugimi, tj. sam dobiti, quae ille universa naturali quodam bono fecit lucri H. to vse pa je šlo njemu v prid, maleficium Auct. b. Hisp. ali iniuriam Plin. nekaznovano storiti (delati), notam censoriam Val. Max. za dobiček šteti = izogniti se, uiti mu; lucri pri glag. dare, addere, ducere, conferre, auferre, numerare = za (kot, v) dobiček: iubes HS XXX lucri (dobička) dari Ci., de lucro vivere Ci. ep., L. od (po) milosti drugih ljudi živeti (v srečo si lahko kdo šteje, da še živi), prim.: id iam de lucro est, quod vivis Pl. to je še sreča, da živiš, assentatores ad lucrum iubet ire poeta H. k slastni pojedini.

2. meton.
a) bogastvo (pridobljeno z dobičkom): Ph. (5, 4, 8) contrane lucrum nil valere candidum pauperis ingenium H., omne lucrum tenebris alta premebat humus O.
b) dobičkaželjnost, dobičkolovstvo, dobičkarstvo, koristoljubje, koristolovje, lakomnost, oderuštvo: concidit auguris Argivi domus, ob lucrum demersa exitio H., cum te neque fervidus aestus demoveat lucro neque … H., cum tu inter contagia lucri nil parvum sapias H., pro lucri pallida tabes! Lucan.

Lupicīnus -ī, m Lupicín, rim. moško ime. Poseb.

1. Flavius Lupicīnus, konz. l. 367 po Kr., magister militum za Galijo 359—360 po Kr. (za časa cesarja Julijana), se je vojskoval proti Alamanom, Skotom in Piktom, l. 363 magister militum za Orient (pod cesarjem Jovijanom): Amm. (17, 2; 18, 2; 20, 1; 20, 4; 20, 9; 26, 5; 26, 8).

2. Lupicīnus, l. 376 comes rei militaris per Thracias: Amm. (31, 4).

lūstrō² -āre -āvī -ātum (lūstrum2)

1. s spravno daritvijo očistiti (očišč(ev)ati): agrum Ca., exercitum Ci., L., Auct. b. Afr., populum Ci., lustranda colonia abeo, qui deducit Ci., l. Capitolium, classem, urbem L., lustratus et expiatus sacro L., purā undā spargens lustravit viros V., l. aras V., oves O., corpus divino odore O., terque senem flammā, ter aquā, ter sulphure lustrat O., ipseque te circum lustravi sulfure puro Tib., me lustravit taedis Tib., placet exercitum patrio more lustrari Cu., meminerit non nisi religiosā purificatione lustratos accedere ad templa debere Mart. (8, Praefat.); z dat.: lustrari Iovi V. očiščevati se Jupitru na čast = Jupitru darovati spravno daritev.

2. (ker je bil z očiščevalno ali spravno daritvijo združen pregled vojske in celo vsega naroda) pregled(ov)ati, ogled(ov)ati (si), potem sploh motriti, opazovati: exercitum Ci. ep., Hirt., L., T., Aur., Anchises … convalle virenti inclusas animas superumque ad lumen ituras lustrabat V., vestigia l. V., os oculosque loquentis … et totum lustrabat lumine (z očmi) corpus V., l. oculis campos Lucan., immania membra lustrabat visu Sil.

3. metaf.
a) prepotovati, potovati po čem, prehoditi (prehajati), obhoditi (obhajati), prepluti, pluti po čem: Aegyptum, terras Ci., stella Martis … eundem lustrat orbem Ci., quando luna lustrato suo cursu solem consecuta est Ci., dumque omnia lustrat eundo O., l. arva, extrema Libyae V., muros equo V. objezditi, lustrandum navibus aequor V., l. caerula puppe Sil., flumina navigiis Plin. iun.; pesn. in poklas. obiti (obhajati), obda(ja)ti, obleteti (obletavati): lustrantque (sc. regem) choreis V. plešejo okoli, l. agros V. v slovesnem sprevodu hoditi okoli, lustratis signis Suet. (o orlu) potem ko je obletel bojna znamenja; lustratis levi tactu oculis Plin. z lahnim dotikom oči; pren. kaj presta(ja)ti, (pre)trpeti, prebi(ja)ti se skozi kaj, vzeti (jemati) nase kaj, podvreči se čemu: multa alia Ci. poet., incerta pericula V.
b) premisliti (premišljevati), pomisliti (pomišljati), razmisliti (razmišljevati), pretehta(va)ti, preudariti (preudarjati), presoditi (presojati), oceniti (ocenjevati), razb(i)rati (v duhu, srcu): animo non has maximas artīs Ci., omnia ratione animoque Ci.

Maecēnās -ātis, m Mecenát, etruščansko rodbinsko ime. Poseb. znana sta

1. C. Cilnius M. Gaj Cilnij Mecenat, iz etruščanskega knežjega rodu (Lucumo), rimski vitez, zaupnik in kancler cesarja Avgusta, izvrsten državnik, toda mehkužnik, umrl l. 8 pr. Kr. Bil je tudi sam pesnik (sicer izumetničenih in prisiljenih pesnitev) ter prijatelj in podpornik učenjakov in pesnikov (Varija, Vergilija, Horacija idr.): H., T., Q., Sen. ph., Vell.

2. C. Melissus M. Gaj Melis Mecenat, lat. slovničar: Plin.

3.— Pl. Maecēnātēs -um, m apel. = prijatelji, pokrovitelji, podporniki pesnikov in učenjakov: Mart., pa tudi = umetniki, mehkužniki, razvajenci: Iuv. še danes „mecen(at)“ = podpornik, pokrovitelj pesnikov, umetnikov in učenjakov. — Od tod adj. Maecēnātiānus 3 Mecenátov: vina Plin., turris (grad) Suet., horti Suet., Fr.

malinjak samostalnik
1. botanika Rubus idaeus (grm) ▸ málna
2. (nasad malin) ▸ málnás
Maline rodijo 8 do 12 let, potem je treba malinjak obnoviti. ▸ A málna 8–12 évig terem, utána meg kell újítani a málnást.

mánj less

vse mánj, vedno mánj less and less
več ali mánj more or less
mánj kot less than
še mnogo mánj still (ali much) less
še mánj still less, much less
nič mánj kot no less than, as much as, as many as
tem mánj, ker... all the less so since...
nič mánj (= vseeno, kljub temu) nevertheless, none the less
mánj znan avtor a less known author
tri dni mánj kot en mesec three days short of a month
mánj govoriti in več delati to speak less and to do more
moral bi piti mánj vina he should drink less wine
15 - 7 = 8 fifteen minus seven equals eight