Franja

dan¹ moški spol (dneva, …)

1. časovna enota: der Tag
dan v tednu der Wochentag, Tag (kateri dan je danes? welchen Tag haben wir heute?)
prvi/drugi … dan der erste, zweite … Tag
pomladni/poletni/jesenski/zimski dan der Frühlingstag/Sommertag/ Herbsttag/Wintertag
deževen/sončen dan der Regentag/Sonnentag

2. od sončnega vzhoda do zahoda: der Tag (dolg/kratek langer/kurzer); se daljša/krajša wird länger/kürzer

3. praznik, spominski dan: der -tag (sv. Martina Martinstag, Svetih treh kraljev Heiligendreikönigstag, spravni Versöhnungstag, žena Frauentag; ustanovitve Gründungstag; poročni Hochzeitstag, rojstni Geburtstag, smrti Todestag)
spominski dan der Gedenktag
Prešernov dan der Prešerengedenktag
dan reformacije das Reformationsfest
dan državnosti der Nationalfeiertag

4. datum: der -tag (rojstva Geburtstag, smrti Todestag/Sterbetag, nesreče Unglückstag; prejema Eingangstag, prihoda Ankunftstag, ustanovitve Gründungstag)

5. dan, namenjen za kaj: der -tag (obravnave Verhandlungstag, plačilni Zahltag, počitnic Ferientag, dopusta Urlaubstag, postni Fasttag, sadni Obsttag, šolski Schultag, športni Wandertag, tržni Markttag, uradni sodišča Gerichtstag, volilni Wahltag, zapadlosti Verfallstag, za plačila Fälligkeitstag, ko lokal ne dela Ruhetag, izpolnitve Erfüllungstag)
dan stvarjenja der Schöpfungstag
|
dan in noč Tag und Nacht
beli dan [hellichter] helllichter Tag (ob belem dnevu bei [hellichtem] helllichtem Tag)
črn dan ein schwarzer Tag
Gospodov dan Tag des Herrn
jutrišnji dan das Morgen
dan odprtih vrat der Tag der offenen Tür

6. (dnevna svetloba) das Tageslicht
|
dan na dan tagtäglich
dan za dnem Tag für Tag
figurativno jasno kot beli dan sonnenklar, ironično klar wie Kloßbrühe
figurativno kot noč pa dan wie Tag und Nacht/himmelweit
dneva:
delo enega dneva das Tagewerk
dogodek dneva das Tagesereignis
dolžina dneva die Taglänge ( rastlinstvo, botanikaki nanj dolžina dneva ne vpliva: tagneutral)
junak dneva der Mann des Tages
konec dneva das Tagesende
novica dneva das Tagesgespräch (biti novica dneva Tagesgespräch sein)
pol dneva den halben Tag, delati: halbtags
polovica dneva die Tageshälfte
potek dneva der Tages(ab)lauf
sredina dneva die Tagesmitte
ne veš ne ure ne dneva rasch tritt der Tod den Menschen an
v roku enega dneva binnen Tagesfrist
Ne hvali dneva pred večerom Man soll nicht den Tag vor dem Abend loben
dne:
Ljubljana, dne 11. aprila 1994 Ljubljana, am 11. April 1994
rastlinstvo, botanika rastlina dolgega/kratkega dne die Langtagspflanze/Kurztagspflanze
žig prvega dne der Ersttagsstempel
nekega (lepega) dne eines (schönen) Tages
dan:
Dober dan! Guten Tag! (voščiti wünschen)
imeti dober dan einen guten Tag haben
cel/ves dan den ganzen Tag, ganztags
drugi dan am anderen Tag, anderntags, po številu: am zweiten Tag
naslednji dan am nächsten Tag, am Tag darauf/danach
tisti dan an jenem Tage
tretji/četrti … dan am dritten/vierten Tage
ves dan den ganzen Tag (über)
ves ljubi/božji dan den lieben langen Tag
vsak dan jeden Tag, täglich
vsak četrti/tretji … dan viertäglich/dreitäglich …
svoj živi dan mein/dein Lebtag
dnevi:
boljši dnevi bessere Tage
dnevi otroštva Kindertage
pasji dnevi Hundstage
figurativno dnevi so mu šteti seine Tage sind gezählt
dni:
leto/mesec/teden dni ein Jahr/ein(en) Monat/eine Woche
njega dni in alten Zeiten, Anno dazumal
star/trajajoč tri/pet/deset … dni (-dneven) -tägig: dreitägig, fünftägig, zehntägig
figurativno gledati kot sedem dni dežja ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen
dneve:
cele dneve tagelang, delati: ganztags
dni:
te dni in diesen Tagen, dieser Tage
vse žive dni seinen Lebtag
preživljati svoje dni seine Tage verbringen
figurativno kot tri dni pred smrtjo wie ein Gespenst

čez dan tagsüber
čez leto in dan über Jahr und Tag
čez tri/pet/deset … dni (heute) in drei/fünf/zehn Tagen

do današnjih dni bis in unsere Tage

iz dneva v dan von Tag zu Tag
figurativno živeti iz dneva v dan drauflosleben
na dan:
na dan Xa am (an dem) Tag/am Tag(e) des X
24 ur na dan rund um die Uhr
(ven) hervor-, heraus-
pomoliti na dan hervorstrecken
potegniti na dan hervorholen, zu Tage fördern, hervorbringen, s silo: hervorzerren/ iz česa: herausziehen
spraviti na dan figurativno ans Tageslicht bringen
priti na dan zum Vorschein kommen, hervorkommen
(izkazati se) sich herausstellen
figurativno nenadoma priti (spet) na dan aus der Versenkung auftauchen
priti na dan z herausrücken mit
priti z besedo na dan mit der Sprache herauskommen/herausrücken
ne priti z besedo na dan nicht herauskommen wollen mit
privreti na dan voda: hervorquellen
spraviti na dan an den Tag bringen, ans Tageslicht bringen, ans Licht bringen
na … dni: -täglich (deset/vsakih deset zehntäglich, pet/vsakih pet fünftäglich, štirinajst vierzehntäglich)
na vsakih leto/mesec/teden dni jährlich/monatlich/wöchentlich

ob … dnevu čestitati ipd.: zum … Tag

pred dnevi vor Tagen
pred petimi/tremi … dnevi vor fünf/drei … Tagen

pri dnevu bei Tageslicht
iskati z lučjo pri belem dnevu mit der Laterne suchen

sredi belega dne am [hellichten] helllichten Tag

(tja) v tri dni in die blaue Gegend hinein
v:
v enem dnevu opravljeno delo die Tagesarbeit/Tagesleistung
v nekaj dneh in ein paar Tagen
v osmih dneh in acht Tagen

z dnem (ob zori) mit dem Tagesanbruch
za:
(še) za dne (noch) bei Tageslicht
za en/kakšen dan für einen Tag/tagweise
| ➞ → delavnik, ➞ → delovni dan, ➞ → obletnica, ➞ → oskrbni dan, ➞ → sodni dan, ➞ → tjavdan/tjavendan

dans [dɑ̃]

1. (krajevno) v, na; iz, pri

dans un endroit, dans la rue na nekem kraju, na ulici
dans Paris v notranjosti Pariza, v Parizu
dans Racine pri Racinu (v njegovih delih)
ce n'est pas dans mes projets to ni v mojih načrtih
boire, manger dans piti, jesti iz (un verre iz kozarca, une assiette iz, s krožnika)
choisir dans quelque chose izbrati iz česa
lire dans le journal, dans un livre čitati v časopisu, v knjigi
entrer dans une grande colère hudo se razjeziti

2. (časovno) v, v teku, med, čez

dans la matinée dopoldne, v teku dopoldneva
dans huit jours v osmih dneh, v enem tednu
dans les 15 jours v dveh tednih
dans l'année v enem letu
dans les deux jours après (la) réception (commerce) v teku dveh dni po prejemu
dans les siècles passés v preteklih stoletjih
dans un moment takoj, v trenutku
on en parlera encore dans longtemps še dolgo se bo govorilo o tem
dans mon enfance v moji otroški dobi

3. (način):

dans ces circonstances v teh okolnostih
dans un accident v nesreči, v nezgodi
dans l'ensemble v celem
dans le fond v bistvu
dans le but s ciljem, z namenom
agir dans les règles delati po pravilih
répondre dans un sourire smehljaje se odgovoriti
vivre dans l'oisiveté živeti v brezdelju

4. (približnost) približno:

il a dans les 50 ans kakih 50 let je star
cela coûte dans les 500 francs to stane približno kakih 500 frankov

de [də] préposition od, iz; o; z; zaradi

le livre de Jean Ivanova knjiga
j'ai reçu une lettre de lui prejel sem pismo od njega
il est natif de Nice doma, rojen je v Nici
de bonne heure zgodaj, rano
près de zraven
de près od blizu, iz bližine
de ma vie za čas mojega življenja
de plus en plus vedno bolj, vse bolj
de plus en plus grand vse, vedno večji
de soi-même sam od sebe
de peu skoraj
de jour, de nuit podnevi, ponoči
d'aujourd'hui en huit danes teden
de ce côté na tej strani, na to stran
bien de l'argent mnogo denarja
la ville de Ljubljana mesto Ljubljana
le train de Paris vlak, ki gre v Pariz, pride iz Pariza
pas de chance! (pač) ni sreče! smola!
long de 3 mètres tri metre dolg
âgé de 30 ans 30 let star
amour masculin de la patrie ljubezen do domovine
crainte féminin des ennemis strah pred sovražniki
il est de la famille on je član družine, pripada družini
il est aimé de ses parents starši ga imajo radi
mourir de faim umreti od gladu
une chienne de vie pasje življenje
je vous demande de partir prosim vas, da odidete
montrer du doigt s prstom pokazati
content de zadovoljen z
si j'étais (que de) vous če bi jaz bil na vašem mestu
comme si de pleurer avançait à quelque chose kot da bi jok(anje) pomagal(o)
et tout le monde de rire in vsi so se zasmejali

décéder [desede] verbe intransitif, juridique umreti

elle est décédée depuis cinq ans umrla je že pred petimi leti

del|o¹ [é] srednji spol (-a …)

1. die Arbeit (tudi fizika)
duševno delo geistige Arbeit
fizično delo körperliche Arbeit
delo na čem die Arbeit an
opravljati delo eine Arbeit erledigen, verrichten
opraviti delo eine Arbeit leisten
lotiti se dela an die Arbeit gehen
imeti veliko/malo dela viel/wenig Arbeit haben
dela prost arbeitsfrei
praznik dela der Tag der Arbeit
konec dela der Feierabend

2. (zaposlitev) die Arbeit
delo pri delodajalcu unselbständige Arbeit
iskati delo Arbeit suchen
najti delo Arbeit finden
izgubiti delo seine Arbeit verlieren
delo ob nedeljah in praznikih Arbeit an Sonn- und Feiertagen
dopolnilno delo zusätzliche Arbeit
nevarno delo gefahrgeneigte Arbeit
poklicno delo die Erwerbstätigkeit, die Berufsarbeit
posebno težavno delo Arbeit mit Erschwernis
delo na domu die Heimarbeit
prekiniti delo (stavkati) die Arbeit niederlegen
pravo prisilno delo der Arbeitsdienst, kot kazen: die Zwangsarbeit
delavec na prisilnem delu der Zwangsarbeiter
proizvodno delo šolski predmet: die Arbeitslehre, praksa: das Betriebspraktikum
po načinu: die -arbeit (na akord Akkordarbeit, Stückarbeit, na črno Pfuscharbeit, Schwarzarbeit, na domu die Heimarbeit, na polju Feldarbeit, na tekočem traku Bandarbeit, Fließbandarbeit, na terenu Außendienst, na vrtu Gartenarbeit, ob nedeljah Sonntagsarbeit, ob praznikih Feiertagsarbeit, po koncu delovnega časa Feierabendarbeit, po meri Maßarbeit, s skrajšanim delovnim časom Teilzeitarbeit, s strojem Maschinenarbeit, v izmenah Schichtarbeit, v kuhinji Küchenarbeit, za določen čas Zeitarbeit, za javnost Öffentlichkeitsarbeit, z izposojeno delovno silo Leiharbeit, diplomsko Diplomarbeit, dodatno Mehrarbeit, garaško Knochenarbeit, gospodinjsko Hausarbeit, mezdno Lohnarbeit, nadurno Überstundenarbeit, nočno Nachtarbeit, otroško Kinderarbeit, pionirsko Pionierarbeit, pisarniško Schreibarbeit, poskusno Probearbeit, potrebno Arbeitsaufwand, prekomerno Überarbeit, priložnostno Gelegenheitsarbeit, razvojno Entwicklungsarbeit, ročno Handarbeit, rutinsko Routinearbeit, samostojno Alleinarbeit, v šoli Stillarbeit, seminarsko Seminararbeit, sezonsko Saisonarbeit, Sizifovo Sisyphusarbeit, skupinsko Gruppenarbeit, Gemeinschaftsarbeit, socialno Sozialarbeit, suženjsko Sklavenarbeit, težaško Schwerarbeit, tovarniško Fabrikarbeit, udarniško Aufbauarbeit, umazano Schmutzarbeit, žensko Frauenarbeit)
… dela Arbeits-
(delitev die Arbeitsteilung, fiziologija die Arbeitsphysiologie, medicina die Arbeitsmedizin, način die Arbeitsweise, organizacija die Arbeitsorganisation, psihologija die Arbeitspsychologie, stroški Arbeitskosten množina)
svet dela die Arbeitswelt

3. (izdelek, elaborat) die -arbeit (magistrsko Magisterarbeit, ročno Handarbeit, seminarsko Seminararbeit)
kvalitetno delo eine Wertarbeit
(nemško deutsche Wertarbeit)
|
lotiti se dela/spraviti se k delu sich an die Arbeit/ans Werk machen

k delu zur Arbeit
na delo:
iti na delo zur Arbeit gehen/fahren
voziti se na delo iz drugega kraja: pendeln
vožnje na delo der Pendelverkehr, Berufsverkehr
na delu bei der Arbeit, (na delovnem mestu) am Arbeitsplatz
biti na delu (delovati) am Werk sein (tu so bili tatovi na delu da waren Diebe am Werk)
o delu:
pogodba o delu der Arbeitsvertrag
zakon o delu na domu das Heimarbeitsgesetz
ob delu:
izobraževanje ob delu der zweite Bildungsweg

po delu plačevati: leistungsgerecht

pri delu: bei der Arbeit, pozabiti na kaj: über der Arbeit
nesreča pri delu der Arbeitsunfall, Betriebsunfall
varstvo pri delu der Arbeitsschutz, Betriebsschutz
varstvo žena pri delu der Frauenarbeitsschutz
v delo:
vzeti v delo in Arbeit nehmen
za delo:
nezmožen za delo arbeitsunfähig, trajno: erwerbsunfähig, berufsunfähig
nezmožnost za delo die Arbeitsunfähigkeit, stalna: die Invalidität, die Erwerbsunfähigkeit
omejeno sposoben za delo erwerbsbeschränkt
omejena sposobnost za delo die Erwerbsbeschränkung
dovoljenje za delo die Arbeitsgenehmigung
z delom:
prenehati z delom mit der Arbeit aufhören, podjetja ipd.: die Arbeit einstellen
pridobiti z delom erarbeiten
študent, ki se preživlja z delom der Werkstudent
ukvarjati se z (ročnim) delom v prostem času: handwerkeln
začeti z delom mit der Arbeit anfangen, anfangen zu arbeiten, Hand ans Werk legen
ukvarjati se s književnim delom literarisch tätig sein
dela množina:
gradbena dela Bauarbeiten množina, Baumaßnahmen množina
za delovno mesto: dela in naloge das Tätigkeitsfeld
pogodba o izvrševanju dela der Werkleistungsvertrag
-arbeiten (notranja Innenarbeiten, pripravljalna Ausrichtungsarbeiten, Vorarbeiten, rekonstrukcijska Rekonstruktionsarbeiten, restavracijska Restaurationsarbeiten, reševalna Rettungsarbeiten, sanacijska Sanierungsarbeiten, vzdrževalna Wartungsarbeiten, Instandhaltungsarbeiten)
|
figurativno brez dela ni jela ohne Fleiß kein Preis

depuis [dəpɥi] préposition od; od tedaj, od takrat

depuis quand? od kdaj? kako dolgo že?
depuis que odkar
depuis peu od nedavno
depuis son départ odkar je odpotoval
depuis longtemps že dolgo
depuis lors odtlej
depuis ... jusqu'à od ... do
depuis toujours od nekdaj že
il est absent depuis un mois že en mesec je odsoten
nous apprenons le français depuis deux ans že dve leti se učimo francoščine
nous l'avons vu mardi, mais pas depuis videli smo ga v torek, odtlej pa ne več

dessous [dəsu, tsu]

1. adverbe spodaj, zdôlaj

2. masculin spodnji del, spodnja stran, narobe stran (pri blagu); figuré globlji vzrok, ozadje; architecture spodnje nadstropje, trup (pri oknu); pluriel (žensko) spodnje perilo; (v gozdu) podrast, mladičje

au-dessous (tu) spodaj
au-dessous de pod
cinq degrés au-dessous de zéro 5* pod ničlo
ci-dessous tu spodaj, naprej (v knjigi, v pismu)
de dessous izpod; spodnji
en dessous spodaj; skrivaj, zahrbtno, lokavo, potuhnjeno
là-dessous pod tem, za tem
il y a là-dessous quelque chose de suspect za tem tiči nekaj sumljivega
dessous de pod; južno
par-dessous izpod
il me prit par-dessous les bras et me souleva de terre prijel me je pod roko in me dvignil s tal
appartement masculin de dessous spodnje stanovanje
les gens, les voisins du dessous ljudje, sosedje iz spodnjega stanovanja
dessous de blouse podloga pri bluzi
dessous de bouteille, de plat podstavek za steklenico, za skledo
dessous de bras potnica, vložek, všivek za znoj
les dessous (de la politique) skrivne spletke (v politiki)
avoir le dessous podleči, kratko potegniti
connaître le dessous des cartes biti vešč, spoznati se
j'ai acheté des bas à cinq francs et au-dessous kupil sem nogavice po pet frankov in še manj, še ceneje
agir en dessous hinavsko delati (ravnati, postopati)
être en dessous (figuré) ne biti odkrit
il est au-dessous de tout on je ničla, je popolnoma nesposoben
étre au-dessous de sa tâche ne biti kos svoji nalogi
il est dans le troisième, le trente-troisième dessous (figuré) slabo mu gre, je v slabem položaju
faire quelque chose par-dessous la jambe (figuré, familier) prenagliti se v čem
interdit aux enfants au-dessous de 16 ans prepovedano za mladino pod 16 leti
mettre dessous prevrniti, dol vreči; podvreči, premagati
mettre sens dessus dessous obrniti vse narobe, postaviti vse na glavo
regarder en dessous skrivaj pogledati
rire en dessous potuhnjeno se smejati
vendre, acheter un objet au-dessous de sa valeur prodati, kupiti predmet izpod njegove vrednosti

dessus [dəsü] préposition na, nad; adverbe gori, zgoraj; masculin zgornja stran; zgornja, prava stran; zgornje nadstropje; musique sopran, diskant; gornje usnje (pri čevlju); théâtre vrvišče na odru

au-dessus de nad; severno
les enfants au-dessus de 10 ans otroci, stari nad 10 let
bras dessus bras dessous z roko v roki, pod pazduho
sens dessus dessous vse vprek, križem; figuré ves iz sebe
dessus masculin de table mizna plošča
dessus masculin du vent (figuré) prednost
dessus masculin du panier (to, kar je) najboljše, izbrano, figuré smetana
dessus masculin de lit posteljno pregrinjalo
ci-dessus (tu) zgoraj
comme ci-dessus kot zgoraj omenjeno
de dessus zgornji; iznad, raz, s
les voisins de dessus zgornji sosedje
ôtez-moi cela de dessus la table odstranite mi to z mize!
en dessus na sprednji strani; gori
là-dessus na to, nato; o tem
tu peux compter là-dessus lahko se zaneseš na to
par-dessus prek, iznad; zgoraj
par-dessus le marché vrh tega, povrh
par-dessus tout predvsem, zlasti, posebno
avoir le dessus imeti premoč, zmagati
j'en ai par-dessus la tête čez glavo, do grla sem sit tega
avoir le nez dessus (figuré) vtakniti svoj nos v, imeti pred nosom, biti čisto blizu
connaître les dessus et les dessous de quelque chose dobro se spoznati na kaj
être au-dessus de ses affaires doseči prebitke
être, mettre sens dessus dessous (figuré) stati na glavi, postaviti na glavo
mettre le doigt dessus (figuré) zadeti žebelj na glavico, pravilno zadeti (oceniti, uganiti)
mettre la main dessus seči po, zgrabiti za, prijeti; najti
se mettre au-dessus de quelque chose, passer par-dessus quelque chose (figuré) iti prek česa, ne se spotikati ob čem
je compte là-dessus zanesem se na to; računam s tem
il est au-dessus de toute critique on je vzvišen nad vsako kritiko
il m'a marché dessus na noge mi je stopil
la température est montée au-dessus de 30 degrés temperatura se je dvignila nad 30*
prendre le dessus premagati (bolezen, žalost)
reprendre le dessus zopet si opomoči (od bolezni, žalosti)
il lui est tombé dessus napadel ga je
il n'y a rien au-dessus ni boljšega

détachement [detašmɑ̃] masculin odtrganost; odtujitev; nezanimanje, indiferenca; militaire oddelek, odred; začasna dodelitev (uradnika) na drugo delo

détachement d'escorte oddelek za spremstvo
être en détachement biti detaširan, začasno dodeljen na drugo delo
rentrer en France après trois ans de détachement à l'étranger vrniti se v Francijo po treh letih dodelitve na delo v tujini

dopólniti compléter, ajouter, remplir, accomplir, exécuter

dopolniti se s'accomplir, se réaliser
dopolnil je 60 let il a accompli ses 60 ans, il a 60 ans accomplis

doyen, ne [dwajɛ̃, ɛn] masculin, féminin najstarejša oseba; najstarejši po službenih letih, po rangu; starešina; masculin (fakultetni) dekan; religion dekan

le doyen du village a 99 ans najsta-rejši vaščan je 99 let star
le doyen du corps diplomatique starešina diplomatskega zbora
doyen de la faculté des lettres dekan filozofske fakultete
le doyen d'âge ouvre la séance starostni predsednik začne sejo
doyenne féminin d'une abbaye prednica opatije

doživéti voir, vivre, faire l'expérience de, éprouver, subir

knjiga je doživela 3. izdajo le livie est arrivé (ali parvenu) à sa troisième édition, le livre en est à sa 3^e édition
knjiga je doživela velik uspeh le livre a connu un grand succès
doživeti visoko starost atteindre un âge avancé
doživel je 80 let il est parvenu à l'âge de 80 ans

école [ekɔl] féminin šola, šolsko poslopje; šolska mladina; učiteljski zbor; uk, šolanje; izobrazba; militaire vaje, vežbanje; šola (smer v slikarstvu)

à l'école v šoli (tudi figuré)
école en plein air šola na prostem
école d'apprentissage vajenska šola
école d'art dramatique, d'art industriel šola za dramsko umetnost, za umetnostno obrt
école des aveugles, des sourds-muets šola za slepe, za gluhoneme
école des beaux-arts umetnostna akademija
école d'aviation letalska šola
école à classe unique enorazredna š.
école de commerce, commerciale trgovska š.
école de danse, forestière, industrielle plesna, gozdarska, obrtna šola
école de droit pravna fakulteta
école de garçons, de filles, mixte deška, dekliška, mešana š.
école de guerre vojna akademija
école laïque laična, (po)svetna š.
école maternelle, enfantine otroški vrtec
école de médecine medicinska fakulteta
école ménagére gospodinjska šola
école militaire vojaška šola, kadetnica
école des mines, de musique, navale rudarska, glasbena, pomorska šola
école normale primaire učiteljišče
école normale supérieure visoka šola za izobrazbo učiteljev na visokih šolah
école de perfectionnement nadaljevalna šola
école de pilotage letalska, pilotska šola
école préparatoire pripravljalna šola
école primaire élémentaire osnovna, ljudska šola
école privée, libre zasebna šola
école professionnelle strokovna, obrtna šola
religieuse verska šola
école de retardés, d'arriérés šola za zaostale otroke
école secondaire srednja šola
école du soir večerna šola
école supérieure visoka šola
école supérieure de commerce trgovska visoka šola
école supérieure de guerre visoka vojna akademija
école de tir strelske vaje
école vénitienne beneška šola, smer v slikarstvu
école vétérinaire veterinarska šola
école de vol à voile šola za jadralno letenje
camarade masculin d'école šolski tovariš
fréquentation féminin de l'école obiskovanje šole
les grandes écoles visoke šole
basse, haute école šola za elementarno, za umetnostno jahanje
livre masculin à l'usage des écoles šolska knjiga
maître, maîtresse d'école učitelj, učiteljica ljudske šole
rentrée féminin des écoles začetek šolskega leta
salle féminin d'école šolska soba, razred
navire-école, vaisseau-école masculin šolska ladja
aller à l'école hoditi v šolo
entrer dans une école vstopiti, vpisati se v neko šolo
être à bonne école biti v dobri šoli (tudi figuré)
faire école biti posneman, biti za vzgled, naleteti na posnemanje, imeti posnemovalce, propagirati svoje ideje
cette idée fait école ta ideja se zelo širi
faire l'école učiti (v osnovni šoli)
elle a fait l'école dans ce village pendant 20 ans poučevala je na ljudski šoli v tej vasi 20 let
faire une école (figuré) zmotiti se, urezati se, kozla ustreliti
faire une rude école iti skozi trdo šolo
faire l'école buissonnière »špricati« šolo
fréquenter l'école obiskovati šolo
mettre un enfant à l'école dati otroka v šolo
sentir l'école dišati po šoli, biti pedanten

effectif, ive [efɛktif, iv] adjectif dejanski, resničen, stvaren, realen; masculin številčno stanje

il parle beaucoup, mais son travail effectif est insignifiant on mnogo govori, toda njegovo dejansko delo je nepomembno
l'armistice est devenu effectif depuis ce matin premirje je konkretno nastopilo danes zjutraj
aide féminin effective dejanska, stvarna pomoč
effectif d'un bataillon, du personnel, d'une classe, d'un parti številčno stanje bataljona, osebja, razreda, stranke
l'effectif de ce lycée a doublé depuis cinq ans številčno stanje te gimnazije se je podvojilo v zadnjih petih letih
effectifs pluriel de guerre vojno številčno stanje

environ [ɑ̃virɔ̃] adverbe okoli, okrog, približno

depuis environ nekako od, približno od
un homme d'environ 50 ans moški, mož kakih 50 let
300 personnes environ okrog 300 oseb
il sera de retour à trois heures environ pride nazaj okrog tretje ure

estiver [ɛstive] verbe transitif

1.

estiver des troupeaux pasti črede poleti na planinah

2. skupaj stisniti (bombažne bale); verbe intransitif preživeti poletje (à la montagne v planinah); letovati

il estive tous les ans à la campagne vsako leto preživi poletje na deželi

euān in euhān, interj. (gr. εὐάν) evan, radostni vrisk bakhantk: Enn.; pooseb. Eu(h)an Evhan, Bakhov vzdevek: Lucr., Stat., Iacchus et Euchan O. Od tod eu(h)āns -antis (prim. εὐάζων in ovāre) „ev(h)an kličoč“: Cat., Pr., Sil., Ap., euantes orgia V. ob radostnem vzkliku „evan“ orgije slaveč.

fardeau [fardo] masculin breme (tudi figuré), tovor

fardeau de la preuve (juridique) teža dokaza
fardeau des impôts davčno breme
fardeau des ans starost

fesseln zvezati, vkleniti, (anketten) prikleniti (tudi figurativ), (ans Bett/Haus gefesselt priklenjen na posteljo/dom); (Aufmerksamkeit erregen) pritegniti, prevzeti, očarati; an Händen und Füßen fesseln zvezati roke in noge

frayer [frɛje] verbe transitif (o)drgniti; utreti, utirati; verbe intransitif občevati (avec quelqu'un s kom); drstiti se

frayer le chemin, la voie à quelqu'un komu pot utreti
se frayer un passage, une route, un chemin (à travers, parmi la foule) utreti si pot (skozi množico)
route féminin peu frayée malo frekventirana cesta
nous frayons peu avec les voisins imamo malo stikov s sosedi
la perche ne fraie qu'à l'âge de trois ans ostriž se drsti šele pri starosti treh let