Franja

prudere^* v. intr. (pres. prudo) srbeti:
mi sento prudere la lingua srbi me jezik
mi sento prudere le mani srbijo me roke, zasrbelo me je v rokah
toccare qcn. dove gli prude komu stopiti na žulj, dotakniti se ga na občutljivem mestu

sêdlo saddle; (za sojahača) pillion

tovorno sêdlo packsaddle
gorsko sêdlo (prelaz) mountain pass, saddle, col
brez sêdla bareback, barebacked
torba pri sêdlu saddlebag
žulj od sêdla saddle sore
jahati konja brez sêdla to ride (a horse) bareback
to se podá kot sêdlo kravi (svinji) pogovorno that's a fat lot of use
sesti v sêdlo to mount, to climb into the saddle; (tudi figurativno)
vreči iz sêdla to unhorse, to dismount, pogovorno to spill, (figurativno) to oust, to supplant, to supersede
trdno sedeti v sêdlu to be firmly in the saddle
biti vržen iz sêdla to be thrown from the saddle

stopalo samostalnik
1. ponavadi v množini (del noge) ▸ lábfej, talpČe hočemo živeti aktivno, moramo še posebej paziti na svoje noge in stopala. ▸ Ha aktívan szeretnénk élni, különösen oda kell figyelnünk a lábainkra és a lábfejeinkre.
Povezane iztočnice: refleksna masaža stopal, diabetično stopalo

2. ponavadi v množini (del nogavice) ▸ talp
Pripnite ščipalke za perilo na stopala nogavic ali najlonskih nogavic. ▸ A zoknikat vagy a nejlonharisnyákat a csipesszel a talprésznél akassza fel.
Podnevi so dobri pajaci brez stopal, saj so otroku prav bistveno dlje kot pajaci s stopali. ▸ Napközben a talpnélküli rugdalózók jók a gyereknek, mivel sokkal tovább tartanak, mint a talpas rugdalózók.

3. (pedal) ▸ pedálŽe kot otrok sem bil veliko v stiku z motorji in avtomobili, ki sem jih že vozil, še preden sem z nogama sploh segel do stopala za plin. ▸ Már gyermekkoromban is sokat voltam motorok és autók közelében, már akkor vezettem, amikor a lábam még le sem ért a gázpedálig.
Ko se je s polno hitrostjo bližal desnemu ovinku, je nenadoma začutil mehko stopalo za zavoro. ▸ Amikor teljes gázzal közeledett a jobb kanyarhoz, egyszer csak azt érezte, hogy puha a fékpedál.

tullius² -iī, m (morda sor. z gr. τύλη žmula, svitek, žulj (prim. lat. tumeō in nem. schwellen) ali izpos. iz etr. (prim. etr. tul močan naliv)) v loku ali curku brizgajoča tekočina, vodomet, fontana: Isid., P. F. idr., animam misso sanguine tepido tullii efflantes volant Enn. fr., Tiburtes tullii Plin.

tumeō -ēre (indoev. baza *teu̯H- oteči, nabrekniti, nabuhniti; prim. túmraḥ poln (česa), zavaljen, tolst, strčeč, tutumáḥ obilen, tumalaḥ, tumulaḥ hrupen, tumalam hrup (prim. lat. tumultus), tavīti, tā́uti močan je, ima moč, tuvi- zelo, silno, got. þiuda ljudstvo, gr. τύμβος gomila, grob, τύλη, τύλος žulj, grba, žmula, lat. tumor, tumidus, tumultus, tumulus, tōmentum, tōtus, lit. túlas nekateri, taukaī mast, maščoba, tunkù, tùkti mastiti se, debeliti se, let. tulzuns oteklina, tauta ljudstvo, tūks oteklina, tūkt nabrekati, otekati, sl. til, tilnik, stvnem. diota ljudstvo, dioh stegno, bedro)

1. biti nabrekel, biti nabuhnjen, biti napet, biti napihnjen (napuhnjen), biti otekel (otečen), biti narasel, biti poln, nabrekniti (nabrekati, nabrekovati), nabuhniti (nabuhovati), nape(nja)ti se, napihniti (napihovati) se, napuhniti (napuhati, napuhovati) se, oteči (otekati), narasti (naraščati), (na)polniti se, napolniti (napolnjevati) se: pedes tumentes V., quid hoc in collo tibi tumet? Pl., corpus tumet veneno O., tument tibi inguina H., tument lumina fletu Tib., bile tumet iecur H., tumet Achelous imbre O.; z gr. acc.: anguis colla tumens V.; pren.: vere tument terrae V. kipi(jo), unus ferebat fiscos cum pecunia, alter tumentes multo saccos hordeo Ph. polne, napolnjene, in tenero palmite gemma tumet O., anni (sc. virginis) tumentes Stat. zrela, tument vela sinu Mart.; poseb. o govoru in govorniku biti nabuhel, biti napihnjen, biti nadut, biti bombastičen (pompozen): Q., Mart. idr., Cicero obtrectatoribus tumens videbatur T. (Dial.).

2. metaf.
a) biti napihnjen, biti napuhnjen, biti napuhel, biti samovšečen, hvaliti se, bahati se, napihovati se, prevze(ma)ti se, prevzetovati (s čim, zaradi česa): nominibus O., gloriā Plin., laudis amore tumes H., tumens inani superbiā Ph., Nero longā serie Caesarum tumens T., alto stemmate Iuv.; z notranjim obj. (adv.): vana tumens V.
b) biti razburkan, biti razburjen, biti razdražen, biti razsrjen, biti togoten, (vz)kipeti (od jeze), razburiti (razburjati) se, (raz)srditi se, (raz)togotiti se, (raz)burkati se, kipeti: tumet unda a vento O., sapientis animus numquam tumet Ci., tumet animus irā L., rabie fera corda tument V., tumentem lacrimis fatigant T., nescio quid animus … tumet Sen. tr. kaj da snuje razsrjeni duh, tum tumet Tib. žari od pohote.
c) vreti, biti nemiren, upirati se, puntati se, buniti se, vstajati: tument negotia Ci., tument animi plebis Plin. iun., Galliae tument T. v Galijah vre.
d) occ. pesn.: bella tument O. hočejo počiti.

vola -ae, f (obstajata dve etim. razlagi besede (nobena ni dokončno potrjena ali sprejeta): a) iz *u̯olā ali *u̯elā, indoev. kor. *u̯el- vrteti, valjati, kotaliti; prim. valvolae, vallus, vallum, vallis, valgus; b) iz *gu̯-el-ā ali *gu̯-ol-ā, indoev. kor. *geu- obokati, (u)kriviti; prim. gr. γύαλον poglobitev, obok, soteska, γυάλας čaša, ἐγγύς, ἐγγύϑι blizu, ἐγγύη poroštvo, jamstvo (= podanje roke na kaj), sl. žulj)

1. roka, prgišče, pest (starejše peščíca, šaka), vbokla (vbočena) roka, vboklina roke: Prud., Prob., Serv., P. F.

2. vbokli (vbočeni) podplat, vboklina podplata: Plin., Non., P. F.; preg.: nec vola nec vestigium (alicuius rei) apparet ali exstat Varr. ap. Non. ni nikakršnega sledu, ni ne duha ne sluha.

zadnjičn|i (-a, -o) After-, Gesäß- (razporek die Afterfurche, žulj živalstvo, zoologija die Gesäßschwiele, guba die Gesäßfalte, mišica der Gesäßmuskel)

žúljček (-čka) m dem. od žulj piccolo callo, piccola vescica, veschichetta

γύαλον, τό [Et. kor. geu, izbočiti, lat. vola, pest iz gwolā ali gwelā, slov. žulj (žu- iz geu-), gršk. še γύης, γυῖον, γαυλός, γυρός, γύψ] 1. ep. izbočenost, θώρηκος izbočen oklep (dve izbočeni ploči, ki sta tvorili oklep). 2. poet. dolina, votlina, globel.

τύλη, ἡ τύλος, ὁ [Et. kor. teu, oteči, narasti; lat. tu-meo, totus; slov. istega korena tilnik (iz tyl-)] 1. okrogla, napeta stvar, grba, žmula; žulj, ožuljek. 2. žrebelj, kolček, glavič.