-
ždèrati ždȅrēm žreti, gristi: nepravda me ždere; svi se žderu medu sobom
-
ždrijèti, ždrȉjeti ždrêm, oni ždrȗ, ždrȉ, ždȑo ždŕla, ždr̂t (ijek.), ždréti, ždrêti ždrȇm (ek.) žreti
-
жрать (vulg.) žreti
-
лопать1 (vulg.) žreti, metati vase
-
поедать, поесть jesti, pojesti, snesti; (po)žreti;
поел и пошёл najedel se je in odšel
-
снедать (zast.) žreti; (pren.) mučiti, glodati
-
affliggere*
A) v. tr. (pres. affliggo)
1. užalostiti, prizadeti:
la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela
2. mučiti:
è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol
B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre
-
bellot(e)ar želod nabirati; želod žreti (prašiči)
-
consumare1
A) v. tr. (pres. consumo)
1. (distruggere, sciupare) porabiti; oguliti; zapraviti (tudi pren.):
consumare l'abito oguliti obleko
consumare il tempo inutilmente nekoristno zapravljati čas
2. rabiti, trošiti; jesti; piti; konsumirati, zaužiti; hraniti se (tudi absol.):
consumare l'acqua porabiti vodo
la macchina consuma poco vozilo malo troši, žre
consumare i pasti in casa doma se hraniti
nel locale non si può rimanere senza consumare v tem lokalu ne moreš ostati brez konsumacije
consumare il pane e il vino relig. maševati, opraviti sveto daritev
B) ➞ consumarsi v. rifl. (pres. mi consumo) obrabiti, obrabljati se; pren. žreti se; koprneti:
consumarsi di rabbia žreti se od jeze
consumarsi d'amore koprneti
-
crucciare
A) v. tr. (pres. cruccio) mučiti; žalostiti
B) ➞ crucciarsi v. rifl. (pres. mi cruccio) žalostiti se; žreti se
-
cuōcere*
A) v. tr. (pres. cuōcio)
1. kuhati; peči: žgati:
cuocere mattoni žgati opeko
cuocere carne peči meso
cuocere in umido dušiti
lasciar cuocere qcn. nel suo brodo pren. ne brigati se za koga
2. pren. mučiti; žalostiti
B) v. intr.
1. kuhati se; peči se; žgati se:
l'arrosto cuoce nel forno pečenka se peče v pečici
2. pren. žgati; peči, skeleti:
un'offesa che cuoce žalitev, ki žge
C) ➞ cuōcersi v. rifl. (pres. mi cuōcio)
1. opeči se; pren. zaljubiti se, zatreskati se
2. pren. žreti se; žalostiti se
-
lurcō1 (star. lurchō) -āre in lurcor (lurchor) -ārī (lurcō (lurchō) -ōnis) hlastno žreti, požirati, hlastati: Non., lurcare cum Flora Varr. ap. Non., ut lurcaretur larda Luc. ap. Non., lardum lurchare Pomp. ap. Non.
-
njȕpati -ām žarg.
I. jesti: ima li što da se njupa
II. njupati se žreti se, gristi se, sekirati se: ja sam se kao omladinac njupao što boljševik dolazi od "više", a ne od "bolje"
-
recriminare
A) v. tr. (pres. recrimino) obžalovati
B) v. intr. žalostiti se, žreti se; tožiti, pritoževati se
-
rūmigō -āre (rūma in agere) prežvekovati, prežvekavati, prežvekujoč žreti, (pre)žvekati: ventri tam profundo serviens iam ferme tertium qualum rumigabam Ap.
-
обжираться, обожраться (vulg.) preveč žreti, preveč se nažreti, prenajesti se
-
bile f
1. anat. žolč
2. pren. žolč. srd, jeza:
rodersi, crepare dalla bile žreti se od jeze
diventare verde dalla bile pozeleneti od jeze
-
buzzo1 m pog. trebuh, želodec, vamp:
empirsi il buzzo žreti, basati se
mettere su il buzzo rediti se
lavorare di buzzo buono pren. vneto, zagnano delati
-
cibus -ī, m
1. jed(ilo), hrana, živež: Pl., Ter., Varr. idr., in cibo et vino Ci. v jedi in pijači, cibus et potio Ci., L. idr., c. gravis Ci., acer, mollis, levis Cels., levis et facilis Plin. iun. lahka in preprosta, dulcis V., vilis H., conferti cibo Ci. cibum sumere N., Plin. iun. ali capere Ci. ep., S., Lucr. zauživati, cibo se abstinere N., cibos ministrare T. jedi na mizo prinašati, cibos potusque gustu explorare T., non multi cibi hospitem accipies, multi ioci Ci. ep. ki mu ni do (mnogih) jedi, pač pa do (mnogih) šal, (homo) cibi minimi, plurimi Suet. ki malo (veliko) poje; occ.
a) (živalska) hrana, krma, piča, klaja: animalia cibum oris hiatu et dentibus capessunt Ci., cibo uti N. (o konju) jesti, aves cibis ali bovem cibo abstinere Col., cibum capere nolle Plin. (o psu) žreti ne hoteti, (cani, porco) cibum obicere Sen. ph., Plin.
b) vaba, nastava: cibi fallaces O., cum tenues hamos abdidit ante cibus Tib.
2. hranilo, redilo, živilo: animalis Ci. ki jo pljuča vsrkajo iz zraka, esse maioris ali maximi cibi Varr. (o jedeh); poseb. mezga: Ci. (De nat. deor. II, 55, 137); redilni sok za rastl.: Lucr. (I, 352), Plin. (XVII, 2, 2, 12).
3. pren. hrana: quasi quidam humanitatis cibus Ci., c. furoris O., causa cibusque mali O. kar povzroča zlo in ga goji.
4. uživanje jedi: omnis cibus causa cibi est O.
-
crapula f žretje, pijančevanje:
darsi alla crapula žreti, pijančevati