Franja

Zadetki iskanja

  • Rachenhöhle, die, Anatomie žrelo
  • Rachenraum, der, Anatomie žrelo
  • rȁlje râljā ž mn. žrelo: upasti u ralje kurjaku
  • retrobocca f anat. žrelo
  • rictus -ūs, m (ringī) odpiranje ust, odprta usta (poseb. pri smejanju), zijalo: Varr. fr. ap. Non., Q., latus rictus O., toto rictu hiavit Ap., risu diducere rictum H., sint modici rictūs O. usta naj se zmerno odpirajo, ad cenae conspectum rictum diducere Iuv., ne hiatus modicus rictum distendat Q.; o živalih (tudi pl.) (zevajoče) žrelo: Ca., rictus Cerberei O. zevajoče žrelo, lato rictu O., serpentis O.; o levinji: O.; o žabi: O.; metaf. odprtina oči: Lucan., Sen. tr.
  • rūma2 -ae, f (prim. skr. rōmanthaḥ prežvèk, prežvekovanje (porazličeno iz *rōma-manthaḥ „obračanje vratnih mišic“, morda tudi lit. raumuõ mišično meso, lat. rūmen) grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Arn.
  • rūmen -inis, n (morda (vendar nedokazano) iz *rūgsmen; prim. ērūgō, ructāre, rugiō) = rūma2 grlo, gólt, goltánec, goltàn, žrelo, požirek: Fest., ego rumorem parvi facio, dum sit rumen qui impleam Pomp. fr., rumen est pars colli, quā esca devoratur; [unde rumare dicebatur,] quod nunc ruminare. P. F., ruminatio dicta est a rumine eminente, gutturis parte, per quam demissus cibus a certis revocatur animalibus Serv.
  • Schlot, der, (-/e/s, -e) (tovarniški) dimnik; Geographie in Höhlen: brezno, kamin; bei Vulkanen: žrelo, žekno; rauchen wie ein Schlot figurativ kaditi kot Turek
  • Schlund, der, (-/e/s, Schlünde) Anatomie žrelo, golt; Geographie žrelo; den Schlund nicht voll kriegen können nikoli ne imeti dovolj; in den Schlund werfen vreči v žrelo ( tudi figurativ )
  • stomachus -ī, m (tuj. στόμαχος)

    1. požiralnik, žrelo, golt, goltanec: Cels., linguam autem ad radices eius haerens excipit stomachus Ci.; tudi ustje želodca: tendit haec (sc. gula) ad stomachum Plin.

    2. sinekdoha želodec: Lucr., Petr., Sen. ph., Plin., Suet., Iuv. idr., eas (sc. conchas) cum (sc. avis) stomachi calore concoxerit Ci., mala copia quando aegrum sollicitat stomachum H., ieiunus raro stomachus vulgaria temnit H., cum sale panis latrantem stomachum bene leniet H., stomachum movere Plin. (naspr. comprimere), stomachum colligere Cels. okrevati po koliki; bonus stomachus Cels., Q. dober želodec = dobra prebava (naspr. stomachus aeger, morbo vitiatus).

    3. meton.
    a) okus, tudi nagnjenje: ludi apparatissimi, sed non tui stomachi Ci. ep. ne po tvojem okusu, in hoc agello Tranquili stomachum multa sollicitant Plin. iun. zanimanje za nakupovanje, nagnjenje k nakupovanju.
    b) (želodec kot zelo občutljiv telesni del, v katerega se razlije žolč pri vsakem (želodčnem) afektu oz. čustvu; od tod) α) bonus stomachus dobra (vesela) volja, dobro razpoloženje, mirnost, umirjenost, spokojnost, hladnokrvnost, mirna kri, krotkost: haec autem animo Catonis ferenda sunt aut Ciceronis stomacho Ci. ap. Q., adversus quod difficile est habere cotidie bonum stomachum Mart. β) občutljivost, vzdražljivost, razdražljivost, slaba volja, slabo razpoloženje, ne(je)volja, zlovolja, jeza, srd, vroča (huda) kri: Pl., Suet. idr., consuetudo callum obduxit stomacho meo Ci. ep., nosti stomachi mei fastidium Ci. ep., urbana militia plena sollicitudinis et stomachi Ci., gravem Pelidae stomachum cedere nescii H., stomachum facere ali movere alicui Ci. jeziti koga, in aliquem stomachum erumpere Ci. ne(je)voljo (jezo) stresti na koga (nad kom), plus stomacho quam consilio dedit Q. bolj se je prepustil slabi volji (jezi) kot pa (treznemu) preudarku (premisleku).
  • swallow2 [swɔ́lou]

    1. samostalnik
    žrelo, grlo; požiranje, požirek
    geologija (kraški) požiralnik
    figurativno apetit, požrešnost, pohlep, poželenje

    a swallow of water požirek vode
    to drink s.th. at one swallow izpiti kaj na dušek

    2. prehodni glagol & neprehodni glagol
    požirati, požreti, goltati, pogoltniti (tudi figurativno)
    zadušiti, potlačiti (jezo); preklicati; verjeti (kaj), biti lahkoveren; pohlepno čitati; mirno trpeti, prenesti (žalitev); priključiti si (tuje ozemlje)

    to swallow the anchor navtika, sleng obesiti mornarski poklic na klin
    to swallow the bait pogoltniti vabo (trnek), figurativno vgrizniti v vabo, dati se speljati, iti na limanice
    to swallow a camel figurativno verjeti nekaj neverjetnega; mirno trpeti, prenesti (kaj)
    to swallow an insult pogoltniti žalitev
    to swallow a story verjeti neresnično zgodbo
    to swallow a tavern token figurativno opi(ja)niti se
    to swallow one's words figurativno preklicati, nazaj vzeti svoje besede
    he swallowed the wrong way zaletelo se mu je
  • throat [ɵróut]

    1. samostalnik
    grlo, žrelo, požiralnik, goltanec, sapnik; vrat
    figurativno zoženje, ozek prehod, zožena odprtina
    figurativno glas

    a throat of brass figurativno pogumen, močan glas
    throat of a vase vrat vaze
    clergyman's (sore) throat kroničen katar v žrelu
    to clear one's throat odkašijati se, izkašljati se, odhrkati se
    to cut s.o.'s throat komu vrat prerezati
    to cut one another's throats figurativno medsebojno se uničiti
    to cut one's own throat figurativno sam se uničiti
    to give s.o. the lie in his throat obtožiti koga velike laži
    I have a sore throat grlo me boli, grlo m je vneto
    to jump down one's throat figurativno prekiniti koga z ugovarjanjem, protestiranjem ipd.
    to lie in one's throat debelo, grobo lagati
    to pour down one's throat izpiti, pognati po grlu
    he shouted at the top of his throat na ves glas je zakričal
    to take s.o. by the throat zgrabiti koga za vrat
    to thrust (to ram) s.th. down s.o.'s throat vsiliti komu kaj
    the words stuck in my throat besede so mi obtičale v grlu

    2. prehodni glagol
    izžlebiti, izdolbsti
    zastarelo momljati
  • thropple [ɵrɔpl] samostalnik
    narečno grlo, žrelo (živali); sapnik, grlo (človeka)
  • Trichter, der, (-s, -) lijak; beim Vulkan: žrelo; auf den richtigen Trichter kommen zapopasti, dojeti; Nürnberger Trichter Nürnberški lijak (s katerim se pamet v glavo vliva)
  • voragine f

    1. prepad

    2. ekst. vrtinec

    3. žrelo, požiralnik
  • vorāgō -inis, f (vorāre)

    1. (na suhem) žrelo, brezno (brezdno), prepad, soteska, (skoraj) brezdanja, vse požirajoča glob(oč)ina: forum medium ferme specu vasto conlapsum … dicitur neque eam voraginem coniectu terrae … expleri potuisse L., voragines lacunasque Cu., currus inluvie ac voraginibus haerebant Cu. v grezi, globoki kakor prepad = v blatu, globokem kakor prepad, ingens vorago aperit fauces V.

    2. (v vodi) vrtinec, krnica, tolmun, „cmrk“, (starejše smrk, suček), vodna troba, vodna vrtavka, vrtulja, glob(oč)ina: Cat. idr., submersus equus voraginibus Ci., per praealtas fluvii ac profundas voragines L., turbidus hic caeno vastaque voragine gurges aestuat V. neizmerne globine; pren.: explicet se Cotta, si potest, ex hac voragine Lact.

    3. metaf. žrelo, brezno, prepad: ventris O., vitiorum Ci., avaritia … manifestae praedae avidissima vorago Val. Max., mensarum voragines Amm. požrešnost (požreševanje) pri pojedinah; o osebah: gurges ac vorago patrimoni Ci. zapijalec (žlampač) in požiralec, vos, geminae voragines … rei publicae Ci. požiralca, pogubitelja.
  • vorātrīna -ae, f (vorāre)

    1. požirališče, žrelišče, požiralnica (= kraj, kjer se žre): Tert.

    2. žrelo, brezno (brezdno), prepad: qui grandiore motu patefactis subito voratrinis terrarum partes absorbent Amm.
  • zjȁlo s
    1. žrelo, odprtina: zjalo vulkana, pećine
    2. slabš. zijalo: -a prodavati
  • ždrȉjelnjāk m (ijek.), ždrêlnjāk m (ek.) anat. žrelo, golt, farinks
  • ždrijèlo s (ijek.), ždrélo s (ek.)
    1. anat. žrelo: osjetiti srce u -u; topovsko ždrijelo
    2. soteska, klanec
    3. vučje ždrijelo med. volčje žrelo, palatoshiza, palatoschisis