Franja

trochilus -ī, m (gr. τρόχιλος) tróhil

1. ptiček, menda priba ali kraljiček ali stržek, palček: parva avis, quae trochilos ibi vocatur, rex avium in Italia, invitat ad hiandum pabuli sui gratia Plin., rursus cum trochilo mustela et cornix Plin., trochilus avicula brevis, dum escarum minutias captat, circa cubantem feram volitans blande genasque eius irritatius titillando pervenit ad usque ipsam viciniam gutturis Amm.

2. kot arhit. t.t. tróhil = žlebič na spodnjem delu jonske in atiške baze stebra: superior et inferior Vitr., astragali faciendi sunt octavae partis trochili Vitr.

brazd|a ženski spol (-e …) die Furche, za plugom: die Pflugfurche, (razor) die Ackerfurche; pomorstvo za plovili: das Kielwasser; kožna: die Hautleiste; die Rinne; (žlebič) die Rille, množina brazde die Rillung
brazd med ritnicama die Gesäßkerbe
(ris) der Zug; (žlebiček, utor) die Riefe; rastlinstvo, botanika die Narbe
po brazdah furchenweise
potegniti brazdo eine Furche ziehen

koritast (-a, -o) beckenförmig, muldenförmig
geografija koritasta dolina das Trogtal
geografija koritasti žlebič der Hohlkarren
koritasti plaz die Runsenlawine, die Tobellawine

okrásen (-sna -o) adj. decorativo, ornamentale, di decorazione; esornativo:
okrasni predmeti oggetti ornamentali
okrasne rastline piante ornamentali
bot. okrasna bučka coloquintide (Citrullus colocynthis)
lit. okrasni pridevek epiteto, epitheton ornans
obrt. okrasni šiv punto ornamentale
okrasna obroba balzana
arhit. okrasna palica rudente
okrasni čop pompon
okrasni okov boccola, borchia
okrasni predmet bibelot
arhit. okrasni rob fregio, modanatura
okrasni stolpič pinnacolo
okrasni žleb sguscio
okrasni žlebič (pri triglifu) glifo

žlebič|ek moški spol (-ka …) ➞ → žlebič
žlebički množina die Rillung

žlebíček (-čka) m dem. od žlebič piccola scanalatura:
žlebiček (na gramofonski plošči) solco

винтовой na vijak; zavit; žlebljen, risan;
винтовая нарезка vijakov žlebič;
винтовая лестница polžaste, zavite stopnice;
в. пароход parnik na vijak