Franja

fuseau [füzo] masculin

1. preslica (orodje); klekelj

en fuseau podolgovate oblike s tankim koncem

2. (= pantalon fuseau) športne hlače, ki se spodaj vse bolj ožijo

jambes féminin pluriel en fuseau tanke noge
fuseau des Parques (myth) preslica treh boginj Park, ki predejo življenjsko nit vsakega človeka
fuseau horaire časovna zona
mettre ses fuseaux pour faire du ski obleči ozke smučarske hlače

gêslo (-a) n

1. motto, divisa; slogan:
volilno geslo slogan elettorale
življenjsko geslo il motto della mia (tua, sua ecc.) vita, la mia (tua, sua ecc.) divisa di vita

2. parola d'ordine:
geslo hranilne knjižice parola d'ordine del libretto di risparmio

3. lemma

im-pleō (in-pleō) -plēre -plēvī -plētum

1. (na)polniti, izpolniti (izpolnjevati): Pl., cornua impleta Ci., i. fossas L.; s prolept. obj.: cum orbem sidus implevit Cu., luna … implerat … orbem O. je bila polna; od tod: luna inpletur T. se polni; z abl.: Pl., Sen. ph. idr., is vomens tribunal frustis esculentis implevit Ci., inplevitque mero pateram V. je napolnil z vinom … ; podobno: caput calido oleo i. Cels. obliti; pesn.: manum pinu implet V. vzame plamenico v roko, flatus vela implet Plin. ali Neptunus ventis inplevit vela V. je napihnil (napel); od tod: impletae vino venae L. napete, i. aliquem Cels. (o vodenici); z gen. (po „plenus alicuius rei“): Pl., Piso multos codices implevit earum rerum Ci., ollam denariorum Ci.; z de z abl.: volumina de istis rebus Ci.

2. occ.
a) nasititi: inplentur veteris Bacchi pinguisque ferinae V., si quis interdiu se implevit Cels.; pren.: se sanguine i. Ci., dolorem suum lacrimis i. T., desiderium naturae i. Cu. potolažiti, utešiti, aures i. Ci., T. zadovoljiti.
b) nosečo storiti: uterum generoso semine implet O., feminam implere O., uterum implere Iust. zanositi, uterus tamquam implens (sc. se) Col. tako rekoč nosečen, tj. debel, mesnat, močen; (o živalih) obrejiti: Col.; z abl. (Peleus Thetidem) ingenti implet Achille O. jo je naredil za Ahilovo mater.
c) (o)debeliti, (v)zrediti: implet corpus modica exercitatio Cels., tenuis homo implere se debet, plenus extenuare Cels.

3. metaf. izpolniti, napolniti; redko samo zase: Turnum nuntius inplet V., credulas regis aures implebat Cu. na uho trobiti, praviti; nav. z abl.: aliquem fustibus i. Pl. dobro naklestiti, tyrannorum interfectores implent orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., oppidum (regnum) sanguine implere Ci., navibus oram Italiae i. L., maria … fugā i. L. bežoč … pokrivati, i. scopulos lacrimosis vocibus V., urbem tumultu L., clamoribus Cu., omnia terrore i. L., pectus curis i. L., mentem disciplinis Cu.; redk. z gen.: Italiam nominis sui i. L., iuventutem spei i. L., adulescentem suae temeritatis inplet (= plenum reddit) L., ieiuna tamen erunt et infirma, nisi maiore quodam oratoris spiritu implentur Q.; occ.
a) (število ali mero) popolnoma izpolniti, doseči (dosegati): impleta VI milia armatorum L., eques XXX milia implebat Cu. število … je dosegalo, modius grani sedecim libras implet Plin. tehta celih 16 funtov.
b) (kar manjka do določenega števila itd.) dopolniti, iz(po)polniti, nadomestiti: triginta legionum instar impleverat Vell., ut quidquid gregi deperierit ex fetibus impleatur P. F., implentur validae tirone cohortes Lucan., implere equestres facultates Plin. iun. dodati, kar manjka do viteškega (plemiškega) cenzusa.
c) (življenjsko dobo) popolnoma doseči, — izpolniti: me quater undenos sciat inplevisse Decembres H. da sem izpolnil štirideseto leto, finem vitae implere T. umreti.
č) (mesto) izpolnjevati, — zavzemati, zastopati koga: inplevit locum principem T., vicem alicuius Plin. iun., censorem Vell.
d) kaj izpolniti (izpolnjevati), popolnoma izvršiti (izvrševati): ne id profiteri videar, quod non possim implere Ci., i. officium Ci., consilium T., munia sua T., leges i. O., fata i. L. prerokovanje (prerokbo) izpolniti; podobno vera bona, quae in virtutibus sita sunt T. v polni meri dosegati, — imeti.

indispensable [ɛ̃dispɑ̃sabl] adjectif neobhodno (nujno) potreben; nepogrešljiv; masculin najnujneje potrebno

indispensable à la vie življenjsko potreben (važen)
si c'est indispensable če je nujno potrebno, če ne gre drugače
minimum masculin indispensable pour subsister eksistenčni minimum

insurance [inšúərəns] samostalnik
zavarovanje, zavarovalnina

to buy (ali effect, take out) an insurance zavarovati se, skleniti zavarovalno pogodbo
to carry insurance biti zavarovan
insurance company zavarovalno društvo
insurance clause zavarovalna klavzula
insurance policy zavarovalna polica
insurance premium zavarovalna premija
insurance office zavarovalnica
accident insurance nezgodno zavarovanje
fire insurance požarno zavarovanje
navtika insurance of hull zavarovanje ladje, kasko
health insurance zdravstveno zavarovanje
life insurance življenjsko zavarovanje
national insurance socialno zavarovanje
insurance of payments kreditno zavarovanje
ameriško insurance trust skrbništvo življenjskega zavarovanja

izkušen (-a, -o) erfahren, (izvežban) geübt; -erfahren, -erprobt (v boju kampferfahren, kampferprobt, življenjsko lebenserfahren, welterfahren, poklicno berufserfahren)
življenjsko izkušen lebensklug

jasniti se povratni glagol
1. (o vremenu) ▸ kiderül, kitisztul, derül, tisztulV sredo čez dan bo dež od zahoda ponehal in popoldne se bo pričelo jasniti. ▸ Szerdán nap közben megszűnik a nyugat felől érkező csapadék és délután tisztulni kezd az ég.

2. (postajati razločen) ▸ tisztázódik, kirajzolódik
Sporna vprašanja se počasi jasnijo. ▸ A vitás kérdések lassan tisztázódnak.
Obrisi hiš so se vse bolj jasnili. ▸ A házak körvonalai egyre jobban kirajzolódtak.

3. (o mišljenju ali razumevanju) ▸ összeáll a kép, kitisztul a képZačelo se mi je jasniti. Če ostanem tukaj še urico ali dve, pa bom prišel reči do dna. ▸ Kezdett összeállni a kép előttem. Ha még egy-két órát itt maradok, a végére járok a dolognak.

4. (o izboljševanju situacije) kontrastivno zanimivo ▸ elvonulnak a viharfelhők, jobbra fordul, egyenesbe jönOdnos med Korejama ima svoje svetle in temne trenutke. Recimo, da se je zdaj začelo jasniti. ▸ A két Korea közötti kapcsolatnak vannak világos és sötét pillanatai. Fogalmazhatunk úgy, hogy most kezdenek elvonulni a viharfelhők.
Potem ko se je Fiat ubadal s precejšnjim usihanjem prodaje, se mu je lani nebo začelo jasniti. ▸ Azt követően, hogy a Fiat az értékesítés jelentős visszaesésével küzdött, tavaly kezdett egyenesbe jönni.
Jasni se tudi nebo nad to življenjsko štorijo. ▸ Lassacskán az életének története is jobbra fordul.

5. (o izboljševanju volje ali počutja) ▸ felderül, jókedvre derül, jókedve lesz"Najbolj smo se bale Branka, ampak tudi on je bil navdušen nad nami! Njegov obraz se je med našim petjem začel jasniti!" ▸ „Leginkább Brankótól féltünk, de őt is lenyűgöztük. Földerült az arca, amikor énekeltünk.”

jesen življenja frazem
(zadnje življenjsko obdobje) ▸ élete alkonyán
Število starejših ljudi, ki bi radi preživeli jesen življenja v domu, je vedno višje. ▸ Egyre magasabb azoknak a idősebb embereknek a száma, akik az életük alkonyát idősek otthonában szeretnék tölteni.

konča|ti² (-m) končevati prehodno (etwas) beenden, beendigen, fertig werden (mit); (zaključiti) abschließen mit, schließen mit
končati zasedanje austagen
končati svojo življenjsko pot seinen Lebenslauf beschließen

Lebenslauf, der, življenjepis; potek življenja; seinen Lebenslauf beschließen končati svojo življenjsko pot (umreti)

mokrišče samostalnik
biologija (življenjsko območje) ▸ vizes élőhelyČlovek je v dobrih 100 letih uničil več kot 64 odstotkov svetovnih mokrišč. ▸ Bő 100 év alatt az ember a világ vizes élőhelyeinek több mint 64 százalékát elpusztította.

načel|o⁴ [ê] srednji spol (-a …)

1. (vodilo) der -grundsatz (vzgojno/ vzgoje Erziehungsgrundsatz)
načelo nepobiranja šolnine die Schulgeldfreiheit

2. (kriterij) das -prinzip (eficience/storilnostno Leistungsprinzip, urejanja Ordnungsprinzip)

3. (življenjsko pravilo, maksima) die Maxime, das Lebensprinzip

občutj|e srednji spol (-a …) das Gefühl (pomladansko Frühlingsgefühl, življenjsko Lebensgefühl), zmožnost: das Empfindungsvermögen; (razpoloženje) die Stimmung
| ➞ → občutek

okolj|e [ó] srednji spol (-a …)

1. die Umwelt (tudi živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika, ekološko)
življenjsko okolje die Lebensumwelt
…okolja Umwelt-
(faktor der Umweltfaktor, kakovost die Umweltqualität, oblikovanje die Umweltgestaltung, obremenitev die Umweltbelastung, onesnaženje die Umweltverschmutzung, pogoji Umweltbedingungen množina, preučevanje die Umweltforschung, varstvenik der Umweltschützer, varstvo der Umweltschutz, vplivi Umwelteinflüsse množina, vprašanja Umweltfragen množina)
komisija za varstvo okolja die Umweltkommission
minister za okolje der Umweltminister
načrt ureditve okolja der Umweltplan
norma za kakovost okolja die Umweltqualitätsnorm
oškodovanost zaradi okolja Umweltschäden množina
ukrep za varstvo okolja die Umweltschutzmaßnahme
zakon o varstvu okolja das Umweltschutzgesetz, Umweltgesetz
kršitelj predpisov o varstvu okolja der Umweltsünder
kazniva dejanja zoper predpise o okolju die Umweltkriminalität
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung
ki ga povzroča okolje umweltbedingt, umweltbezogen
ki stalno upošteva okolje [umweltbewußt] umweltbewusst
ki ne vpliva na okolje umweltneutral
ki ne prizadeva okolja umweltverträglich
škodljiv za okolje umweltschädlich, umweltfeindlich
ugoden za okolje umweltfreundlich
primeren okolju umweltgerecht
stabilen nasproti okolju umweltstabil

2.
(človekovo) okolje das Umfeld
politično okolje politisches Umfeld
socialno/družbeno okolje soziales Umfeld
socialno/družinsko okolje das Milieu
raziskovanje vplivov okolja die Milieuforschung
opisovanje okolja v književnosti: die Milieuschilderung
škoda, ki jo je prizadejalo okolje der Milieuschaden
od okolja prizadet mladostnik: milieugeschädigt
menjava okolja der Milieuwechsel

3. (najbližja okolica) die Umgebung

4. figurativno (strukture, specifične razmere) die -landschaft (univerzitetno Hochschullandschaft, televizijsko Fernsehlandschaft, tiskovno Presselandschaft, umetnostno Kunstlandschaft)

okólje (miljé) environment; milieu; sphere, atmosphere; surroundings pl, society, company, circle, ambience

življenjsko okólje everyday environment
človekovo okólje human environment

okólje milieu moški spol , ambiance ženski spol , entourage moški spol , environnement moški spol

domače (familiarno) okolje milieu familial, entours moški spol množine
družbeno okolje milieu social
kmečko, vaško okolje ambiance paysanne, rurale
sovražno okolje ambiance hostile
zemljepisno okolje milieu géographique
življenjsko okolje milieu vital
boj proti onesnaževanju okolja la lutte contre la pollution de l'environnement
vpliv okolja influence ženski spol du milieu (ali de l'entourage)

opus [ó] moški spol (-a …) das Opus; ( glasba kratica : op.); (življenjsko delo) das Oeuvre

pomemb|en [é] (-na, -no) bedeutend (zelo hochbedeutend, manj minderbedeutend), wichtig (zelo hochwichtig, za vojno kriegswichtig, življenjsko lebenswichtig), von Bedeutung, relevant; človek: bedeutend, prominent; dan, knjiga: bedeutungsvoll, (usoden) bedeutungsschwer; (odločilen) maßgebend, ausschlaggebend, (ki pomeni preokret) einschneidend; (upoštevanja vreden) erheblich (pravno rechtserheblich); (ki omogoča vpogled) [aufschlußreich] aufschlussreich; za nadaljnji razvoj: belangreich
posebno pomemben von höchster Bedeutung, von höchster Wichtigkeit, problem: erstrangig
biti pomemben Bedeutung haben, von Bedeutung/Wichtigkeit sein, ins Gewicht fallen, eine große Rolle spielen, (tudi igrati vlogo) mitspielen
biti pomemben Xu Wert legen auf: X legt …
pomembni ljudje Leute von Rang
imeti kaj za pomembno als wichtig betrachten, (etwas) groß schreiben
ne imeti za pomembno als unwichtig betrachten, (etwas) klein schreiben

pomémben significatif, signifiant, important, d'importance, remarquable, notable, considérable, de conséquence

to ni pomembno cela n'a pas d'importance, c'est sans importance, cela n'est pas important
nad vse pomemben de la plus grande (ali haute) importance
življenjsko pomemben d'importance vitale, d'intérêt vital

pót (-í) f

1. via, strada; sentiero; pesn. calle:
blatna, ovinkasta, strma, široka pot un sentiero fangoso, tortuoso, ripido, largo
gozdna pot strada forestale
javna, zasebna pot sentiero pubblico, privato
kolovozna pot carrabile; (strada) carreggiabile
peš pot strada pedonale, sentiero
sprehajalna pot passeggiata, passeggio
pot pelje v, vodi v la strada porta a
pot ob jezeru, ob morju, ob reki lungolago, lungomare, lungofiume
krčiti si pot farsi strada

2. cammino, via, viaggio; giro:
neravna, težko prehodna pot un cammino accidentato
izhojena pot cammino battuto
pren. pot slave il cammino della gloria
pot navzgor, navzdol, nazaj salita, discesa, via di ritorno
kokainska pot la strada della coca
hist. jantarna pot la via dell'ambra
hist. svil(e)na pot la via della seta
pomorska, rečna pot via marittima, fluviale
plovna pot via navigabile
zračna pot via aerea
oskrbovalna pot via di rifornimento
tihotapska pot canale di contrabbando
trgovske poti vie commerciali
pren. srednja pot via di mezzo
iti, kreniti, odpraviti se na pot mettersi in cammino; mettersi in via, mettersi in viaggio, incamminarsi
iti po levi poti seguire la strada di sinistra, prendere la strada di sinistra
iti po poti skozi gozd seguire la strada che attraversa il bosco, prendere la strada che attraversa il bosco
pren. iti po očetovi poti seguire la strada del padre
(tudi pren.) iti po napačni poti prendere una strada sbagliata; seguire la strada sbagliata; imboccare la strada sbagliata
ubrati, vzeti pot pod noge avviarsi, mettersi in cammino
ubrati pravo pot imboccare la strada giusta, prendere la strada giusta
biti na poti essere in cammino, essere in viaggio
vprašati za pot chiedere la strada
pokazati komu pot insegnare a qcn. la strada, mostrare la strada a qcn.
utreti pot aprire il cammino, la strada; aprire il varco
med potjo, po poti cammin facendo, in via, per via, strada facendo

3. pren. (način) via; adm. iter;
ni druge poti non c'è altra via
ubrati sodno pot adire le vie legali
delovati po diplomatski poti agire per via diplomatica

4. (razdalja do kraja) strada, percorso, tragitto:
ladja potrebuje za to pot devet dni la nave copre il percorso in nove giorni
srečala sta se na pol poti si incontrarono a metà strada

5. fiz. cammino, distanza; astr. orbita; voj.
pot izstrelka traiettoria

6. pren. (delovanje, udejstvovanje) carriera; via;
umetniška pot carriera di artista
poštena, prava pot retta via
pren. mladeničeva pot gre navzgor un giovane di belle speranze

7. anat. via:
dihalne poti vie respiratorie
limfna pot via linfatica
živčne poti fibre nervose

8. (v adv. rabi s števnikom ali izrazom količine) volta:
to pot mu je uspelo questa volta ce l'ha fatta
pridem drugo pot vengo un'altra volta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti komu na poti essere d'ostacolo a qcn.
ustaviti se na pol poti fermarsi a metà strada
pren. otrok je na poti la donna sta aspettando un bambino
pren. stvar je na dobri poti, da uspe l'impresa ha buone probabilità di successo
pren. biti na dobri poti essere a buon punto
pren. iti rakovo pot andare in rovina, al diavolo
iti na božjo pot andare in pellegrinaggio
pren. zadnja pot l'estremo, l'ultimo viaggio
evf. pospremiti koga na zadnji poti andare al funerale di qcn.
evf. dokončati življenjsko pot morire
pren. nastopiti skupno življenjsko pot sposarsi
prepovedana pot divieto di transito
srečno pot! buon viaggio!
PREGOVORI:
srednja pot — najboljša pot la virtù sta nel mezzo, la strada di mezzo è la più sicura
trnova je pot slave a gloria non si arriva per via fiorita
vse poti vodijo v Rim tutte le strade portano a Roma
pot v pekel je tlakovana z dobrimi nameni la strada dell'inferno è lastricata di buone intenzioni