Franja

Zadetki iskanja

  • corniger -gera -gerum (cornū in gerere) ki nosi roge, rogonosen, rogat: Sil., Taurus Ci. (Arat.), taurus O., cervi O., Lucr., c. matres (haedorum) Lucr., c. caput (Fauni) O. ali Liberi Sen. tr., c. Lyaeus (ker so ga upodabljali rogatega) O., c. Numicius O. ali corniger Hesperidum Fluvius regnator aquarum V. (tudi rečne bogove so upodabljali z bikovimi rogovi, znakom plodnosti), Ammon O. ali vates (= Ammon) Stat. ovnoglavi. Kot subst. cornigera -ōrum, n (sc. animalia) rogata živina: Plin.
  • cornūtus 3 (cornū)

    1. rogat: quadrupedes Varr. (o slonih; njihove okle so namreč neupravičeno imeli za rogove), aves O., aries Col., Vulg., luna Amm. rogljata. Kot subst.
    a) cornūta -ae, f riba rogonos: Plin.
    b) cornūta -ōrum, n rogata živina: Varr.
    c) cornūtī -ōrum, m rogatci, poseb. biki: Acc. fr.

    2. pren. syllogismus cornūtus = ceratina -ae, f: Hier.; tako tudi: interogatio cornūta Hier. varljivo vprašanje o rogovih. — Kot rim. priimek Cornūtus -ī, m Kornut, Rogati, Rogač, npr. L. Annaeus Corn. Lucij Anej Kornut, filozof in slovničar v času cesarja Nerona: Gell.
  • cȑkavica ž
    1. bolezen, od katere crkava živina: došla crkavica na blago
    2. ekspr. hudo žganje: dva deci -e
    3. boren prihranek, ob katerem crkneš: zaštedio neku -u
    4. ekspr. žalost, bolečina: tuga i crkavica uselile joj se u dušu
  • dȅreglija ž, derèglija ž (madž. dereglye)
    1. brod: dereglija za prijevoz, prevoz ljudi, putnika preko rijeke, preko reke
    2. tovorni čoln na reki, ki ga potiskajo ljudje z drogovi, ali ga vleče živina ali drugo plovilo
  • domàzluk m (t. damyzlyk)
    1. domače gospodarstvo: domazluk je vodila jedna boležljiva žena
    2. dial. plemenska živina v domačem gospodarstvu, plemensko živinče: stoka za domazluk
  • drudge1 [drʌdž] neprehodni glagol
    mučiti se, garati, delati ko črna živina
  • dùbirōg m dial. stožčasta koliba, v kateri prezimuje živina
  • échaudoir [ešodwar] masculin velika kad, kjer se popari zaklana živina; prostor v klavnici za opravljanje tega dela
  • Faselvieh, das, plemenska živina
  • Galtvieh, das, mlada/jalova živina
  • Geltvieh, das, jalova živina
  • grōsso

    A) agg.

    1. velik, debel:
    stabile grosso velika stavba
    fiume grosso narasla reka
    mare grosso razburkano morje
    dirige un grosso complesso industriale vodi velik industrijski kompleks
    mettere insieme una grossa fortuna pridobiti veliko premoženje
    caccia grossa visoki, veliki lov
    libro grosso debela knjiga
    intestino grosso debelo črevo
    dito grosso palec

    2. gost:
    vino grosso gosto vino
    acqua grossa motna, blatna voda
    tempo grosso kujavo vreme
    fiato grosso zasoplost, (neprijeten) zadah

    3. krepek, zajeten:
    un uomo grande e grosso velik in krepek mož
    donna grossa noseča žena

    4. pomemben, važen, sposoben:
    grosso affare velik posel
    pezzo grosso velika živina

    5. hud, težak, težaven:
    correre grossi rischi veliko tvegati
    dire, pronunciare parole grosse izreči hude besede, grožnje
    dirle grosse lagati, čenčati, kvasiti
    questa è poi grossa! ta je pa debela!
    farla grossa kozla ustreliti

    6. pren. grob, neotesan:
    gente grossa neotesanci
    uomo di pasta grossa človek počasne pameti, trda buča
    grosso modo približno
    ti sbagli di grosso hudo se motiš

    B) m

    1. najdebelejši del:
    il grosso della coscia najdebelejši del stegna
    il grosso del corpo prsni koš

    2. največji del, glavni del, glavnina, večina:
    il grosso del pubblico non è ancora entrato večina občinstva še ni vstopila
    il grosso della fanteria glavnina pehote

    3. važna oseba, velika živina:
    fare il grande e il grosso postavljati se

    4. groš
    PREGOVORI: il pesce grosso mangia il piccolo preg. velika riba požre majhno
  • high cockalorum [háikɔkəlɔ́:rəm] samostalnik
    britanska angleščina prevračanje kozolcev
    ameriško, sleng ovaduh
    figurativno velika živina
  • higher-up [háiərʌ́p] samostalnik
    ameriško, pogovorno višji uradnik, "visoka živina"
  • high-muck-a-muck [haimʌ́kəmʌ́k] samostalnik
    ameriško, sleng vpliven človek, velika živina
  • hostia -ae, f (hostiō1)

    1. zakol, žrtev, daritvena živina, krvava daritev, (spravna) daritev (s katero se bogovi pomirjajo): h. maxima Ci., hostiae maiores Ci. dorasla daritvena živina (naspr. lactentes), hostia humana Ci., S. fr. idr., pinguis, felix V., pulla Tib., petulans Iuv., hostiam mactare H., V. ali caedere Suet., hostias immolare N., hostiis immolare Ci., hostiis rem divinam facere L., hostiis sacrificare L., sacruficas … Orco hostiis Pl., Mario per hostias dis supplicanti S., hostiarum more occidi Suet.; kolekt.: multa tibi ante aras nostrā cadet hostia dextrā V.; pren.: diro fit hostia busto O. človeška žrtev.

    2. metaf. Daritveno živinče, ozvezdje ob Kentavru: Hyg.
  • hot shot [hɔ́tšɔt] samostalnik
    ameriško, sleng "velika živina", vražji fant
  • huile [ɥil] féminin olje; oljnata slika; populaire denar; populaire »visoka živina«

    huile à chauffer, de colza, à machines, de lin, de noix, d'olive, de ricin, de rose, végétable, de table kurilno, repično, strojno, laneno, orehovo, olivno, ricinovo, rožno, rastlinsko, namizno olje
    huile de foie de morue ribje olje
    huile essentielle, volatile eterično olje
    les saintes huiles (religion) poslednje, sveto olje
    les huiles (populaire) oblastniki, veljaki
    couleur féminin à l'huile oljnata barva
    tache féminin d'huile oljnat madež
    faire tache d'huile (figuré) razširiti se
    huile minérale petrolej
    peinture féminin à l'huile oljnata slika
    mer féminin d'huile zelo mirno morje
    être dans les huiles (populaire) imeti dobre zveze
    il n'y a plus d'huile dans la lampe (familier) h koncu gre (z bolnikom)
    jeter, verser de l'huile sur le feu (figuré) priliti olja ognju
    sentir l'huile dišati po olju
    il tirerait de l'huile d'un mur (figuré) on iz vsake stvari še kaj iztisne
  • iūmentum -ī, n (iz *iugmentum: iungere; star. iouxmentum; iug, ioux h gr. ζεῦγος; prim. iūgerum, iugum)

    1. vprežna živina: vectus vimentis iunctis N. na dvovprežnem vozu vozeč se, iumenta conquirere C., is, qui iumenta agebat L., iumenta et camelos a Susis contrahere Cu., non iumenta solum, sed etiam elephanti L., plaustra et iumenta L., quid vos, inquit, me iumentum putatis esse Petr., cum morarentur iumenta Ci., iumenta tarda Sen. ph., iumenta bovesque Col., iumento adhaerens Gell.

    2. tovorna živina: iumenta oneraria, onusta L., iumento statim desiluit Amm.
  • Jungvieh, das, mlada živina