Franja

agujero moški spol luknja, odprtina; strešni žleb; igelnica, blazinica za igle; živalski brlog

animalité [-te] féminin živalskost, živalski značaj; živalstvo; bestialnost, poživinjenost

animality [ænimǽliti] samostalnik
živalskost; živalski svet

bȁlega ž
1. govno, živalski iztrebki
2. slabš. ničvrednež

buche moški spol golša (ptic); živalski želodec, siriščnik; polna usta (vode itd.); figurativno prsi, srce

llenar el buche natrpati si želodec
sacar el buche a uno (fig) komu obisti pretipati

cama ženski spol postelja, ležišče; posteljnina; živalski brlog; (na)stelja za živino; lega, sklad, sloj, plast; (vrtna) greda; skotitev (psice)

cama de campaña vojaška postelja
cama dorada postelja iz medi
cama con dosel, cama con imperial postelja z nebom
cama francesa zložljiva postelja
cama de galgos, cama de podencos slaba (revna) postelja (ležišče)
cama de matrimonio zakonska (dvojna) postelja
cama plegable, cama de tijera sklopna postelja
media cama postelja za eno osebo
ropa de cama posteljno perilo
sirvienta con cama afuera (Arg) postrežnica
caer en (la) cama zboleti in leči v posteljo
guardar (la) cama, hacer cama, estar en cama ostati (biti) v postelji
hacer la cama pripraviti posteljo, postlati posteljo
ir a la cama iti v posteljo
según se hace uno la cama, así se acuesta kakor si kdo postelje, tako leži (spi)

dr̀tina ž
1. slabš. star, onemogel čtovek, onemogla oseba: kad čovjek nije više mlad, zovu ga matorom guskom, drtinom
2. onemogla žival, živalski kadaver, mrcina
3. slaba zemlja

entozoon [entouzóuon] samostalnik
zoologija živalski parazit

glicōgeno m kem. glikogen, živalski škrob

glycogen [glíkɔdžən] samostalnik
kemija glikogen, živalski škrob

gnûs m
1. živalski iztrebki
2. nesnaga, umazanija, gnus, gnusoba

grido m (m pl. -di, f pl. -da) (moška množinska oblika se uporablja za živali, ženska pa za človeka)

1. krik, klic:
dare in un grido zavpiti, zakričati
grido di guerra bojni krik
l'ultimo grido della moda pren. zadnji modni krik

2. živalski krik

3. ekst. pisk lokomotive

4. sloves, slava:
un avvocato di grido znan odvetnik

hopo moški spol živalski rep

nos ha de sudar el hopo to nas bo stalo še precej znoja

Leberstärke, die, živalski škrob, glikogen

leporārius 3 (lepus) zajčji: lageos (sc. vitis) est, quae Latine leporaria dicitur: nam λάγως lepus Serv. Od tod subst.

1. leporārium -iī, n prvotno = „zajčja ograda“, zajčnica, zajčnik, potem sploh divjačinska obora, zverinjak, živalski vrt, živalski rezervat: Varr., Gell.

2. leporāria -ae, f verjetno kraljevi ali planinski orel: ex his quas novimus aquilae maximus honos, maxima et vis. Sex earum genera. Melanaetos a Graecis dicta, eadem le[por]aria, minima magnitudine, viribus praecipua, colore nigricans Plin. (?).

limbus -ī, m (iz *lembos; prim. skr. lámbate visi navzdol, pada, drži se, oprijema se (česa), stvnem. limphan, limfan primeren biti, gilimpf primernost, ang. limp šepati)

1.
a) (na obleki) rob, obroba, obrob(ek), obšitek, obšiv(ek): Sidoniam picto chlamydem circumdata limbo V., indutus chlamydem Tyriam, quam limbus obibat aureus O.
b) (na tkanini, blagu) krajec, rob, nav. pl. krajci, rob(ovi), obrobje: ultima pars telae tenui circumdata limbo O., poplitibus suberant picto genualia limbo O.
c) trak, povoj, preveza, poveza, obveza: frontem limbo velata pudicam Cl., imminuerent frontem limbis Arn.
d) pas: picto discingit pectora limbo Stat.

2. metaf. limbus duodecim signorum živalski krog, zodiak: Varr.

madriguera ženski spol kunčja luknja, živalski brlog; beznica

mesmerism [mézmərizəm] samostalnik
hipnoza; živalski magnetizem

njèmūštī -ā -ō (ijek.), nèmūštī -ā -ō (ek.) (csl.): njemušti jezik
1. jezik mutcev, nerazumljiv jezik
2. živalski jezik

òglavina ž glavina, koža na živalski glavi