Franja

posíliti (-im) | posiljeváti (-újem)

A) perf., imperf.

1. violentare, seviziare, stuprare; brutalizzare:
posiliti žensko violentare una donna

2. forzare, costringere, coartare; obbligare:
posilili so ga, da je podpisal dokument fu coartato a firmare il documento

3. essere preso da, avere un (violento) attacco di:
posilil jo je spanec fu presa dal sonno
posilil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse, comiciò a tossire

4. ekst. violentare, fare forza, violenza a:
z nekaterimi poskusi so grdo posilili naravo la natura è stata letteralmente violentata da certi esperimenti

B) posíliti se (-im se) | posiljeváti se (-újem se) perf., imperf., refl. sforzarsi

pováljati to roll

pováljati meso v drobtinah to roll meat in breadcrumbs, to cover meat with breadcrumbs, to crumb; (obleko) to rumple, to ruffle; (testo) to roll out (zelo tanko very thin)
pováljati trato to roll a lawn; (žito) to lodge; (žensko) vulgarno to screw

poznanstv|o srednji spol (-a …) die Bekanntschaft (moško Männerbekanntschaft, žensko Damenbekanntschaft)
človek, ki išče poznanstvo der Kontaktsuchende ( ein -r)

poželéti désirer, guigner, lorgner

poželeti žensko désirer une femme
kot srce poželi à cœur joie, familiarno à gogo
močno poželeti convoiter

poželéti (si) (-ím (si)) perf. (refl.)
poželeti si žensko desiderare, concupire una donna
vsega ima, kar si poželi ha tutto quello che desidera

preobrníti retourner, tourner ; (zvrniti) renverser; remuer ; (besedni red) in(ter)vertir, inverser; bouleverser; révulser

preobrniti (žensko) obleko retourner une robe

preservatív préservatif moški spol , condom moški spol, familiarno capote ženski spol anglaise

preservativ za žensko diaphragme ženski spol, pessaire moški spol

pričakovana življenjska doba stalna zveza
(statistični podatek) ▸ várható élettartam
V času industrijske revolucije je skokovito narastla pričakovana življenjska doba otrok. ▸ Az ipari forradalom idején a gyerekek várható élettartama ugrásszerűen megnőtt.
Pred vojno je bila pričakovana življenjska doba za moškega 70 in za žensko 76 let. ▸ A háború előtt a férfiak várható élettartama 70, a nőké 76 év volt.
Pričakovana življenjska doba slonov je 70 let. ▸ Az elefántok várható élettartama 70 év.

razbremeníti (-ím) | razbremenjeváti (-újem) perf., imperf.

1. abs. alleggerire, sgravare; pren. decongestionare (il traffico)

2. sgravare, alleggerire, sollevare di qcs.; esonerare:
žensko razbremeniti gospodinjskih del sollevare la donna del peso dei lavori domestici

róčen manual; hand(-); (spreten) handy, skilful

róčno delo handiwork, manual work, (žensko) needlework, (fino) fancywork; (v šoli) manual training; (obrt) handicraft
narodno, ljudsko róčno delo handicrafts pl
ti čevlji so róčno delo these shoes are handmade
róčen je pri delu he is a good hand at

róčen de (ali à) main, manuel; maniable, commode, pratique ; (spreten) adroit, habile, agile de ses doigts ; (hiter, uren) rapide, prompt, preste, leste

ročno delo travail manuel, ouvrage fait à la main, (žensko) travail (ali ouvrage moški spol) à l'aiguille
ročni delavec travailleur manuel
ročna granata grenade ženski spol à main
ročna prtljaga bagages moški spol množine à main
ročna (ženska) torbica sac moški spol à main
ročna zavora frein moški spol à main
ročna žaga scie ženski spol à main
ročno kovan forgé à la main
ročno pisan écrit à la main, manuscrit
ročno vezen brodé à (la) main
ročna vezenina broderie ženski spol à la main

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

sedl|o¹ [ê] srednji spol (-a …) der Sattel (dresurno Dressursattel, tovorno Saumsattel, Packsattel, Tragsattel, turško Türkensattel, vojaško Bocksattel, žensko Damensattel); figurativno die Einsattelung
zavihteti se v sedlo aufsitzen
vreči iz sedla abwerfen, abschmeißen, figurativno aus dem Sattel heben
dvigniti v sedlo figurativno in den Sattel heben
pomagati v sedlo figurativno in den Sattel helfen
trdno sedeti v sedlu sich fest im Sattel halten, fest im Sattel sitzen
jahati v ženskem sedlu im Damensitz reiten
figurativno to se prilega kot kravi sedlo das paßt wie die Faust aufs Auge

sêdlo (jezdno) selle ženski spol ; (gorsko) col moški spol , défilé moški spol ; (na violini) chevalet moški spol

tvorno sedlo bât moški spol
žensko, damsko sedlo selle de dame
jahati brez sedla monter à cru (ali à poil)
trdno sedeti v sedlu être ferme sur ses étriers, être bien en selle, (figurativno) avoir une position solide
vreči koga iz sedla désarçonner quelqu'un, démonter quelqu'un, (figurativno) écarter, supplanter quelqu'un, familiarno faire sauter quelqu'un, faire faire le saut à quelqu'un
skočiti, zavihteti se v sedlo sauter (ali monter) en selle

sêdlo (-a) n

1. sella; ekst. arcione:
čvrsto se držati v sedlu stare bene in sella
nadeti sedlo sellare
vzpeti se v sedlo montare in sella, in arcione
vreči iz sedla disarcionare, sbalzare di sella, far cadere di sella
jahalno, žensko sedlo sella da equitazione, sella per signora
tovorno sedlo basto

2. geogr. sella; metal. sacca; muz. cavigliere; agr.
cepljenje v sedlo innesto a gemma
anat. turško sedlo sella turcica

sêdlo (jezdno) silla f (de montar) ; (bicikla) sillín m

žensko sedlo silla f de señora
gorsko sedlo collado m, (prelaz) puerto m
tovorno sedlo albarda f
ogrsko sedlo silla f de paseo
namestiti (sneti) sedlo ensillar (desensillar) el caballo
jahati brez sedla montar en pelo
trdno sedeti v sedlu estar firme sobre los estribos, fig estar en posición bien asegurada, ser dueño de la situación
ne sedeti trdno v sedlu (fig) estar con un pie en el aire
vreči koga iz sedla desarzonar a alg, desmontar (ali descabalgar) a alg, fig suplantar a alg
zavihteti se v sedlo subir a caballo

síliti (-im) imperf.

1. forzare, spingere, pren. sospingere, sollecitare, costringere, insistere; knjiž. urgere:
siliti otroka, naj je forzare il bambino a mangiare

2. premere; insistere; voler cacciarsi:
mladi silijo v šole i giovani premono alle soglie della scuola
siliti v nesrečo voler cacciarsi nei guai

3. siliti za struggersi per; insidiare:
sili za poročeno žensko insidia una donna sposata

4. spuntare:
solze mu silijo v oči negli occhi gli spuntano le lacrime
sili ga na bruhanje gli viene il voltastomaco

5. forzare (una pianta)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
iz besed je silila zadrega dalle parole traspariva l'imbarazzo
podleski že silijo na dan i crochi stanno già spuntando
pren. zlobnost sili na dan la cattiveria appare sempre più manifesta
siliti na jezik venire da dire
siliti na vodo avere bisogno di urinare
siliti pod nebo svettare nel cielo
siliti z glavo skozi zid volere l'impossibile
kri sili v glavo il sangue monta alla testa
žito sili v klasje il grano mette le spighe
mraz sili v kosti il freddo penetra fin nelle ossa
siliti v nekoga z vprašanji bombardare qcn. di domande
siliti v nos fiutare, odorare
siliti v ospredje, naprej farsi notare
siliti v levje žrelo voler cavalcare la tigre
siliti koga komu za moža forzare una a sposare qcn.

spečáti (prodati) vendre, écouler, débiter, placer (une marchandise)

spečati se s kom s'accointer, se commettre avec quelqu'un, (z žensko) se fier (avec une femme), avoir des rapports (sexuels) avec une femme

splêsti (splêtem) | splétati (-am)

A) perf., imperf.

1. fare a maglia:
splesti pulover, rokavice fare (a maglia) un pullover, un paio di guanti
splesti ročno, strojno fare a mano, a macchina

2. intrecciare; intessere:
splesti košaro, venec intrecciare un cesto, una corona
splesti lase v kito intrecciare i capelli
splesti v leso aggraticciare

3. pren. intrecciare, ordire, tramare:
splesti zaroto intrecciare le fila di una congiura, ordire una congiura

4. pren. (narediti, delati; snovati, zasnovati, povezati, povezovati) creare; intrecciare; unire:
ljudska domišljija je o kralju Matjažu spletla nešteto bajk la fantasia popolare creò innumerevoli leggende attorno al personaggio di re Matteo (Corvino)

B) splêsti se (splêtem se) | splétati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. intrecciarsi:
splesti se z žensko invischiarsi in una relazione con una donna

2. pren. (nastati, razširiti se) crearsi; diffondersi

3. accadere; manifestarsi, mostrarsi, comparire

spódnji (-a -e) adj.

1. basso, inferiore; di sotto:
spodnji tok reke il corso inferiore del fiume
spodnji Pad il basso Po
spodnji del trebuha basso ventre, addome
spodnje nadstropje il piano di sotto

2.
spodnja stran il rovescio
spodnja, zgornja stran medalje, tkanine il rovescio, il diritto della medaglia, di una stoffa

3. (nanašajoč se na najnižjo stopnjo česa) minimo:
spodnja dovoljena teža peso minimo
spodnja vrednost valore minimo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
mat. spodnja aproksimacija approssimazione per difetto
anat. spodnja čeljust mandibola
anat. spodnja okončina estremità inferiore
lingv. spodnja jezikovna plast sostrato
geol. spodnja kreda basso cretaceo
geol. spodnja plast sottosuolo, sostrato
bot. spodnja stran lista ipofillo
obl. spodnje hlače mutande; slip
obl. spodnje krilo sottogonna
spodnje perilo biancheria intima
spodnje žensko perilo intimo da donna, dessous
spodnji del base (bicchiere), fondello (calzoni), piede (mobile, busto), suola (aratro, forno)
spodnji del jadra bordame
navt. spodnje jadro trevo
grad. spodnji del stropa soppalco
polit. spodnji dom Camera bassa
zool. spodnji grgavec laringe
spodnji konec mize coda di tavola
num. spodnji krajec kovanca esergo
spodnji krožnik sottopiatto
mitol. spodnji svet inferi
grad. spodnji temelj sottofondazione