Franja

γάμος, ὁ 1. svatovščina, ženitvovanje, pirovanje, γάμον τεύχω, ἀρτύω imam, napravim ženitvovanje; pos. svatovski obed, γάμον ἑστιῶ, ποιῶ, δαίνυμι, ἐπιτελέω dam, napravim svatovski obed, svatujem, pirujem. 2. ženitev, možitev, zakon; γάμον γαμεῖν skleniti zakon, omožiti se; evfem. tudi razuzdano življenje. 3. meton. (zakonska) žena; γάμον λαμβάνω γενναῖον vzamem ženo iz plemenite hiše.

ἐπαλλαγή, ἡ ion. vzajemna zveza, γάμων vzajemna ženitev (članov dveh držav), svaštvo.

ἐπιγαμία, ἡ vzajemna (medsebojna) ženitev državljanov dveh držav (gl. lat. connubium).

ἐπί-γαμος 2 dorastel za ženitev.

εὐνή, ἡ [Et. morebiti lat. ind-uo, ex-uo; gen. ep. εὐνῆφι] 1. a) ležišče, tabor, šator, spalnica; brlog, gnezdo; b) postelja, podzglavje; c) zakonska postelja; met. zakon, ženitev, možitev, žena. 2. grob, zadnje človekovo ležišče. 3. pl. sidra (kamni, ki so jih s sprednjega krna po vrvi v morje spuščali, da so držali ladjo kot sidra).

ζώνη, ἡ (ζώννυμι) 1. pas, opasilo, prepas, denarni pas NT, ζώνην λύομαι odpašem se, počivam na potu, λαμβάνω τῆς ζώνης primem za pas (v znak smrtne obsodbe); εἰς ζώνην δίδωμι dajem za nakit (o perz. pokrajinah, katerih dohodki so se porabljali za kraljičin nakit), παρθενίην ζώνην λύω odvežem pas (o ženinu pri poroki), sklenem zakon; sploh: zakon, ženitev. 2. (del života, kjer se nosi pas), kolk, život, pas.

θαλερός 3 ep. poet., z ep. fem. θάλεια (θάλλω) 1. cvetoč, zeleneč, mlad, svež, močen, krepek, čil αἰζηοί, γάμος ženitev v cvetu mladosti, δαίς obilen, sijajen, μηρώ krepka, močna bedra; χαίτη bujna griva. 2. kipeč, δάκρυ obilen, mnog, φωνή močen, γόος glasen, silen.

κῆδος, ους, τό [Et. kor. k'ād, nem. Haß (got. hatis), hetzen (iz hattjan)] 1. a) skrb, žalost, tuga, tugovanje; b) stiska, nadloga, beda; c) pogreb. 2. svaštvo, sorodstvo, ženitev, sorodniki, τὸ κῆδος συνάπτομαι τῆς θυγατρός omožim svojo hčer.

νύμφευμα, ατος, τό (νυμφεύω) nevesta, mlada žena; pl. ženitev, zakon.

πικρό-γαμος 2 (γαμέω) ep. komur zagreni svatba, ženitev, π. γίγνομαι zagreni (omrzi) mi svatba.

σύμμειξις, εως, ἡ (συμ-μείγνυμι) 1. mešanje, druženje. 2. možitev, ženitev.

брак m

1. zakon;
б. по расчёту razumska, preračunana ženitev;

2. škart, izločeno, izvrženo blago, prebirek, izvržek, izmeček

выходить, выйти¹ ven hoditi, ven iti, ven stopiti; izstopiti; priti na spregled; pokazati se; izhajati, iziti; odhajati, oditi; izvirati, prihajati iz, priti iz; posrečiti se; iti h koncu, poiti (denar);
в. за кого poročiti se;
в. в офицеры postati oficir;
в. из головы (из памяти, ума) pozabiti;
в. из доверия izgubiti zaupanje;
не вышел ростом majhen je;
в. из берегов prestopiti bregove;
в. из-за угла priti izza vogala;
в. из раны (iz)teči iz rane;
в. из границ presegati meje;
в. из терпения izgubljati potrpljenje;
в. сухим из воды odnesti zdravo kožo;
в. в отставку odhajati v pokoj;
в. в люди pomagati si naprej, priti do kruha;
в. из себя razburjati se, podivjati;
из этого выходит, что... iz tega sledi, da...;
вышел срок rok je potekel;
деньги вышли denar je pošel;
ему вышла награда dobil je nagrado;
дверь выходит в сад vrata vodijo na vrt;
вышло напротив zgodilo se je obratno;
всё выходит наружу vse prihaja na dan;
выходили там у него неприятности imel je tam sitnosti;
в комнате окна выходят на улицу soba ima okna na ulico;
вышло по моему prišlo je na moje besede;
ему не вышли года жениться ni še dovolj star za ženitev;
рожей не вышел njegova zunanjost jim ni bila všeč