Franja

ferraccio m

1. slabš. od ➞ ferro

2. lito železo

ferraglia f staro železo

ferraille [fɛraj] féminin staro železo

tas masculin de ferraille kup starega železa
marchand masculin de ferraille trgovec s starim železom
jeter, mettre quelque chose à la ferraille vreči kaj med staro železo

ferrātus 3 (ferrum)

1. z železom opravljen, — opremljen, okovan, železen: belli ferrati postes Enn. ap. H., ferrati rotarum orbes Lucr. ali samo ferrati orbes (kolesa) V., capistri, trudes V., ferratā calce V. s peto, oboroženo z ostrogo, f. hasta L. = f. fraxinus O., forma suum Val. Fl., area Iuv., obices portarum T., turris Eutr., Vop.; metaf.: f. saecula (naspr. aena, argentea, aurea) Cl.

2. occ.
a) v železo oblečen, z oklepom opravljen, oklepljen: barbarorum agmina ferrata H., f. catervae Amm. armi, pectus Cl.; subst. ferrātī -ōrum, m oklepniki: in fronte statuerat ferratos T.
b) v železo vkovan: Pl. (o sužnju).

3. železnat: aquae Sen. ph.

ferreus 3 (ferrum)

I.

1. železen, iz železa: aedes, fores, limina Pl., clavi Pl., C., ensis, securis Varr. fr., manus C., L., Cu., Lucan., Fl. kljuka, kavelj, kopika, taleae C. mucro, turris V., trulla L., catenae Val. Max., fibula Q., lorica T., anulus Suet., litterae Suet. vdolbene in z železom izpolnjene črke; pesn. (enalaga): ferreus imber Enn., V. ali f. tempestas Sil. ploha železnih puščic, ferrea telorum seges V., ferreus hastis horret ager V. strči (srši) od železnih sulic.

2. železu podoben, železast: color Plin.

3. k železu spadajoč: fabrica Plin. obdelovanje železa.

4. v železo oblečen, oklepljen: equitatus Amm. oklepniki. —

II. metaf.

1. trden kot železo, trden, močan, trajen, nespremenljiv: Cat., in patientia laboris … ferrei prope corporis animique L., quo ferrea resto? O., patiens et ferreus Iuv. somnus V. trdno spanje = smrt (prim. gr. χάλκεος ὕπνος Hom.), vox, iura V., decreta veterum sororum O., sors vitae O.

2. železen, jeklen = trdosrčen, brezčuten, brezsrčen, neobčutljiv, krut: virtus dura et quasi ferrea Ci., ferreus essem Ci. quis tam, fuit ferreus? Ci. ferrei sunt isti patres Ci., os tuum ferreum Ci., nesramna, frons Plin. iun., gens V., age, ferrea, gaude! O., bellum O., ferreus iste fuit, qui … Tib.; tako tudi: ferrea proles Ci. ali progenies V. ali saeculum (naspr. aureum) Lamp. ali saccula Suet. ali anni Fl. železni, železna; kot ret. t. t. = okoren, nespreten: Atilius f. scriptor Ci.

fērro m

1. kem. železo (Fe):
ferro dolce mehko železo
ferro battuto kovano železo
ferro crudo grodelj
digerire il ferro pren. imeti dober želodec
sentirsi in una botte di ferro pren. čutiti se varnega, mirnega
toccare ferro pren. potrkati na les (proti zlim silam)
di ferro pren. železen, močen, trden, trd
testa di ferro pren. trmoglavec, trma
cuore di ferro pren. trdo, neusmiljeno srce; trdosrčnež, krutež
alibi di ferro pren. trden, neizpodbiten alibi
raccomandato di ferro človek z zelo močnimi priporočili

2. železen ali kovinski predmet:
accomodare qcs. con un ferro popraviti kaj z železnim predmetom
i ferri del mestiere (delovno) orodje
essere sotto i ferri del chirurgo pren. biti pod nožem, imeti operacijo
battere due ferri a un caldo pren. imeti dve železi v ognju
ferro da stiro, da stirare likalnik
ferro di cavallo podkev
a ferro di cavallo v polkrogu
tavola a ferro di cavallo polkrožna miza
ferro da calza pletilka

3. knjižno meč:
incrociare i ferri prekrižati meče
essere ai ferri corti pren. biti hudo sprt
mettere a ferro e fuoco pren. uničiti z ognjem in mečem

4. (zlasti v pl.) okovi:
condannare ai ferri obsoditi na prisilno delo

5. (zlasti v pl.) gradela, žar:
bistecca ai ferri zrezek na žaru
PREGOVORI: battere il ferro finché è caldo preg. kuj železo, dokler je vroče

ferrūgineus 3 (ferrūgō)

1. rjast, železast, siv kakor železo, jeklenomoder, sinji, črn(kast), temen, temnobarven, temnomoder, temnorjav: causia, palliolum Pl., cymba (Charonis) V., hyacinthus V., Col. temnomodra perunika, maculae Plin., frons anguis Stat., venenum Aus.

2. železnat, železast, ki ima okus po rji: sapor Plin. — Soobl. ferrūginus 3: vela Lucr. rjaste barve (gen. sg.).

ferruginoso agg. železov, železnat, ki vsebuje železo

ferrum -ī, n (iz *ferzom, ki je verjetno s posredovanjem Etruščanov izpos. iz Prednje Azije; prim. hebr. bar(e)rel, sumer. barzal, asir. parzilla)

I.

1. železo (kot kovina, surovina), jeklo: Col., Plin., Fl. idr. fabrica acris et ferri Ci., nascitur ibi … ferrum C., aes atque aurum ferrumque Lucr., ex … solido rerum tabularia ferro O., f., quod Noricus excoquit ignis O. noriško („štajersko“) železo, f. candidum Cu., ferri materia Iust.

2. metaf. železno srce, trdo-srčnost, brezčutnost: in pectore ferrum gerit O. (mi pravimo: kamen), rigidum ferri semina pectus habent O.; meton. železna doba: aere, dehinc ferro duravit saecula H., sic ad ferrum venistis ab auro, saecula O. —

II. predelano železo, meton.

1. jeklo, železno orodje, npr.: sekira: H., O., ornus ferro accisa V.; nož: ingulum ferro resolvit V., ferro et igne curari Sen. ph. z rezanjem in žganjem; škarje: ferro resecare capillos O.; žgalne škarje za oblikovanje kodrov: crines ferro vibrati calido V., ferro torquere capillos O.; lemež: ferro scindere aequor V., ferro proscindere campum O.; veriga, spone: aliquem in ferrum conicere Ci., ferro vincire aliquem Sen. tr.; zapah: ferro claudentur Belli portae V.; pisalo: dextra tenet ferrum, vacuam tenet altera ceram O.; železni oklep: qua patuit ferrum, letalem condidit ensem O.; mučilne priprave: instrumenta necis, ferumque ignesque parantur O., fortiter et ferrum saevos patiemur et ignes Pr.

2. occ.
a) metalno orožje, predvsem ost (kopja, sulice ali puščice): ferrum, quod ex hastili in corpore reman-serat N., ferro praefixum robur acuto V., lato crispans hastilia ferro V., hastile tergo eripuit; ferrum tamen ossibus haesit O., cervice sagitta haesit et exstabat nudum de gutture ferrum; ferrum aduncum O. kavlja(s)ta puščica; sinekdoha: kopje, sulica, puščica: volatile f. V., traiecta pectora ferro V., stetit inguine f. O.
b) meč, bodalo: quis ibi non est vulneratus ferro Phrygio? Enn., aliquem ferro aggredi N., O., aliquem cum ferro invadere Ci. z oboroženo roko, eorum manibus ferrum extorsi Ci., ad subsellia cum ferro venisti Ci., (senex) inutile ferrum cingitur V., Iuno ferro accincta V., ferro cinctus Suet., ferrum eripere vaginā V. ali f. stringere V., L., T., Stat. ali detegere Lucan., incumbere ferro O., Val. Max. idr. nasaditi se na meč, exentere alicui f. Lucan., f. armare (brusiti) Q., f. abicere Suet., occultato sub veste ferro Iust., splendor ferri Amm., cadere ali perire ferro poenali Amm. pod rabljevim mečem; aliteracija: ferro flammaque Ci., V., L., Auct. b. Alx. ali flamma ac ferro Ci. ali flamma et ferro Tib. ali (redko) ferro flammisque T. ali (pesn.) face ferroque V. z ognjem in mečem; tako tudi: ferro iguique Ci., L., Suet., ferro atque igni L., igni ferroque Ci., Cu., per ignes ferrumque Cu. ali (asindet.) ferro igni L., igne ferro Fl.; podobno: exercitus nostros ferro vique caedere T.; meton. (pogosto v prozi) oborožena roka, orožna sila: coniurati ad ferrum vocabantur Ci., communem salutem sine ferro defendi Ci., C. Marium e civili ferro eripuerunt Ci. meču državljanske vojne, ut comparetis forum cum ferro Ci.

fiér -áre n

1. železo

2.
□ fier de călcat likalnik

3. meč

4. pl. okovi

Flacheisen, das, tračno železo

focus -ī, m

1. ponev: Sen. ph., panem in foco caldo sub testu coquito Ca.; occ. darilna ponev, kadilna medenica: (dis) dentur in antiquos tura … focos O.

2. sinekdoha: ognjišče, poseb. v atriju rim. hiše: ad focum sedere Ci., iamdudum splendet focus H., focus a flammis et quod fovet omnia, dictus O., foco cinerem dimovit O., epulasque foci misere calentes O., ardentes in focis … vidimus mappas Plin.; tudi kamin v sobi: ligna super foco large reponens H., dum meus … luce at focus Tib.; occ.
a) darilno ognjišče: sacrum vetustis exstruat lignis focum H., dis tribus totidem focos de caespite ponit O., serta de sanctis focis Tib., haedus corruet ante focos Pr.; poseb. kot bivališče hišnih bogov (larov): haec imponentur in foco nostro Lari Pl., focus Larum, quo familia convenit Plin.
b) evfem. pogorišče grmade: confusa ruebant ossa focis V.
c) meton. α) ogenj, žar: per tria partitos qui (Cacus) dabat ora focos Pr. ki je bljuval ogenj, exhibuit vivos carbasus alba focos Pr. je dala ognju vzplameneti (bukniti); sine foco coxerunt Marc. β) razbeljeno železo: Veg.

3. meton. (pl. večinoma v edninskem pomenu)
a) dom, domačija, domovanje, bivališče, posestvo: domi focique fac … ut memineris Ter., te amicum Deiotari regis foci viderunt Ci. hiša, dvor, omnium civium foci vestrae sapientiae commissi sunt Ci., repetebant patrios focos Ci., eum nudum eicit domo atque patriis focis Ci.; poseb. v prvotno asindet. zvezi: ab aris focis Ci., pozneje: in aris et focis Ci., de aris ac focis ali pro aris atque focis Ci., pro aris focisque L. = za vse, kar je komu sveto (gl. āra); v teh zvezah kaže arae na žrtvenike svetišč, foci na majhna darilna ognjišča domačih larov (Lārēs).
b) družina, rodbina, quem (agellum) tu fastidis, habitatum quinque focis H.

fóntă -e f lito železo

Formstahl, der, Technik profilirano jeklo, profilno jeklo/železo

fundición ženski spol ulivanje; topilnica, livarna; lito železo

fundición de hierro (de acero) livarna železa (jekla)
horno de fundición visoka peč, plavž

gaufroir [gofrwar] masculin železo za vtiskanje vzorcev v papir, v tkanino, v usnje

ghisa f

1. metal. lito železo

2. m invar. pog. redar

Granierstahl, der, Technik zrnilnik; gugalno železo

gueuse [göz] féminin surovo železo, kalup za ulivanje železa

Gußeisen, Gusseisen, das, lito železo