-
паші́ти -ши́ть недок., plamenéti -í nedov., v 3. os., žarèti -í nedov., v 3. os.
-
сиять sijati, svetiti se, žareti
-
aurōrō -āre (aurōra) žareti kakor zora = žareče bleščati se: Varr. ap. Non.
-
candefaciō -ere -fēcī -factum (candēre in facere) (po)beliti, (po)svetliti: argentum candefactum Gell.; preg.: unā operā ebur atramento candefacere postules Pl. Pass. candefīō -fierī -factus sum (za)žareti: Cels., Plin.
-
ēlūceō -ēre -lūxī (—)
1. svetiti se iz česa, žareti iz česa, posvetiti se, zasvetiti se: inter flammas circus elucens Ci., elucent aliae (apes) V., flamma, quae ex L. Marcii capite eluxit Val. Max.
2. pren. (po)kazati se, izkaz(ov)ati se, odlikovati se, zasloveti: Q., Suet., scintilla ingenii elucebat in puero Ci. je žarela, in eo ingenium eius elucere videbatis Ci., tenuitas hominis eo magis elucet, quo magis occultatur Ci., haec (benevolentia) etiam magis elucet inter aequales Ci., maxime eius eloquentia eluxit Spartae N., quibus ex rebus elucet maxime inventum eius N. je najznamenitejša, ut virtutibus eluxit, sic vitiis est obrutus N., elucet natura Lucr.; kot adj. pt. pr.: elucentissimum edocendi genus Varr. najsijajnejša.
-
gemmō -āre -āvī -ātum (gemma)
1. brsteti, v brstje iti, popke delati, popke odganjati ali poganjati, dobiti popke: VARR., COL., PLIN., PALL., „gemmare vitīs“ ... etiam rustici dicunt CI.
2. (le v pt. pr.)
a) biti okrašen z dragulji, od draguljev žareti (bleščati se, lesketati se): gemmantia sceptra O.
b) metaf. bleščati se (lesketati se, svetiti se, iskriti se) kakor dragulj(i) herbae gemmantes rore recenti LUCR., pinnae gemmantes caudae COL., Memphites ... gemmantis naturae PLIN., gemmantes explicat alas (pavo) MART.
-
prae-radiō -āre
1. prej žareti, prej sijati, prej se lesketati, prej presevati: ante fores iam pompa sonat, pilentaque sacram praeradiant ductura nurum Cl.
2. trans. s sij(aj)em prekašati: Bacchi coniunx redimita corona praeradiat stellis signa minora suis O.
-
re-lūceō -ēre -lūxī (re in lūcēre) odsevati, dati (dajati) (vrniti (vračati)) odsev, nazaj (za)sijati, nazaj (za)žareti, nazaj se (za)bliskati, odblisniti, odbleskniti (od(b)leskavati): Varr., O., Sen. tr., Petr., Val. Fl., Sil., Stat. idr., stella relucet Ci. poet., freta igni relucent V., olli ingens barba reluxit V. je zaplamenela, transcurrunt et exstinguntur subinde, quae reluxerant Sen. ph., flamma relucens L., clarissima lumina et ex disposito relucentia Sen. ph., flammae altaque incendia relucebant Plin. iun.
-
skr̀letiti se -ī se žareti kot škrlat: usijano se gvožđe skrleti
-
vapōrō -āre -āvī -ātum (vapor)
I. intr. (iz)hlapeti, pariti se, oddajati paro (hlape): aquae vaporant Plin.; pren. = žareti: invidiā quoniam, ceu fulmine, summa vaporant Lucr. —
II. trans.
1. s paro zagrniti (zagrinjati), s paro napolniti (napolnjevati), s paro prekri(va)ti, ogre(va)ti, segre(va)ti: Petr., Lamp. idr., laevum latus (sc. vallis) H., vaporatae nebulae Col., nebula est exhalatio vaporata Ap., donec (sc. cantharides) vaporentur Plin. dokler se ne zadušijo v pari; pesn.: vaporata aure Pers. z ušesom, očiščenim s paro = z omikanim ušesom; occ. kot medic. t.t. (za)pariti, ogre(va)ti: oculos carnibus, dum coquuntur Plin., caput papaveris decoctione Cael., morbos Plin. zdraviti bolezni z ogrevanjem (parjenjem).
2. (po)kaditi: templum ture V., vaporatis altaribus Stat. — Od tod komp. adv. pt. pf. vapōrātius bolj vroče: effervescente vaporatius sole Amm.
-
bruciare
A) v. tr. (pres. brucio)
1. kuriti, žgati, zažgati:
bruciare la legna kuriti drva
bruciare la camicia col ferro da stiro z likalnikom zažgati srajco
bruciare la carne, la salsa prismoditi meso, omako
bruciarsi il dito, la lingua opeči si prst, jezik
2. pren.
bruciare le cervella prestreliti glavo, ubiti s strelom v glavo
bruciare la scuola špricati šolo
bruciare il paglione, il pagliaio požreti besedo, ne držati obljube; oditi, ne da bi plačal
bruciare le tappe pohiteti
bruciare i ponti porušiti mostove, prekiniti stike
bruciarsi i vascelli alle spalle podreti vse mostove
bruciarsi le ali osmoditi si perutnice, opeči se; odžagati si vejo
3. ožgati, načeti, izjedati:
bruciare una ferita pog. izžigati rano
il gelo ha bruciato i grmogli zmrzal je ožgala poganjke
4. pren. žgati; vneti, vnemati:
lo brucia l'ambizione razvnemajo ga ambicije
5. pokuriti, hitro porabiti, izčrpati, zapraviti:
bruciare le proprie forze izčrpati moči
bruciare gli avversari šport dotolči nasprotnike
B) v. intr.
1. goreti, žgati, smoditi se:
il bosco brucia ancora gozd še vedno gori
l'arrosto sta bruciando pečenka se smodi
bruciare di febbre goreti, žareti od vročine
2. peči, žgati (tudi pren.):
gli brucia la gola peče ga v grlu
bruciare dalla sete umirati od žeje
l'insulto gli brucia ancora žalitev ga še vedno žge
3. pren. goreti:
bruciare di amore, di vergogna goreti od ljubezni, od sramu
C) ➞ bruciarsi v. rifl. (pres. mi brucio)
1. opeči se
2. zgoreti
3. pren. opeči se, doživeti neuspeh, propasti, kompromitirati se:
nella politica ormai s'è bruciato kot politik je propadel
-
épanouir [epanuir] verbe transitif odpreti (cvet); razviti; razprostreti; figuré razvedriti (obraz); razjasniti
s'épanouir razcveteti se; razširiti se; razviti se; zažareti
la plante a épanoui ses fleurs rastlina je odprla svoje cvetove
le paon épanouit sa queue pav razgrne, razprostre svoj rep
s'épanouir de joie (za)žareti od veselja
-
facētus 3, adv. -ē (adj. pt. pf. nekega iz fax izvedenega glag. *facēre sijati, žareti, torej = sijajen žareč). Le pren.
1. mil, ljubek, ličen, lep, dražesten, izboren, uglajen, izobražen: Col., meretrix Ter., vir Pl., neque tam facetis (vivunt) quam tu vivis victibus Pl., satin ut facete (aeque) atque ex pictura astitit Pl., facetus pastillos Rufillus olet H. lepotec; tako poseb. o govoru in pesništvu: Luc. fr., Corn., facete dictum Pl., oratio faceta Ci., sermo facetus Ci. izobražen, Aristophanes facetissimus poëta Ci.; pesn.: molle atque facetum Vergilio adnuerunt Camenae H. so mu mehko in milo prikimale = so mu dale mehkobo in milino; occ. prijazen, vljuden: ita quemque facetus adopta H.
2. dovtipen, šegav, šaljiv, dobrovoljen: Naev. fr., Plin., Plin. iun., Suet., parum facetus scurra Ci., in conviviis faceti, dicaces, … diserti sunt Ci., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete dicant Ci.
-
leuchten svetiti, hell leuchten žareti, bleščati se Lebewesen: svetlikati se
-
mine1 [min] féminin izraz obraza, obraz, videz; pluriel gibi obraza; spodbujajoči pogledi
de belle mine dobrega, lepega videza
rôti masculin de belle mine pečenka, ki je videti slastna
sur sa mine na njegov poštén obraz
mine patibulaire obešenjaški obraz
il a la mine de ... (čisto) tak je videti, kot da ...
avoir de la mine delati dober vtis, nekaj predstavljati
il a bonne mine videti je zdrav, zdravega videza je; figuré videti je smešen
il n'a pas la mine d'un malade ni videti bolan
il a une mine effrayée, étonnée videti je prestrašen, začuden, kazati prestrašen, začuden obraz
avoir une mine joyeuse žareti čez cel obraz
avoir la mine longue napraviti dolg obraz
il a mauvaise mine slab, nezdrav je videti; ne dela dobrega vtisa
faire la mine skremžiti se, namrdniti se
faire la mine à quelqu'un neprijazno koga sprejeti, z njim ravnati
faire des mines spogledovati se, koketirati
faire des mines à quelqu'un namigovati komu, vzpodbudno ga gledati
faire mine de ... delati se, kot da ...
ne faire mine de ... ne misliti na to, da ...
faire bonne mine à quelqu'un biti prijazen, ljubezniv s kom
faire bonne mine à mauvais jeu ne kazati nevolje, molče požreti (kaj neprijetnega)
faire grise mine hladno sprejeti
faire mauvaise, grise, froide, triste mine à quelqu'un biti neprijazen, odklonilen do koga
juger sur la mine sodai po zunanjosti
ne pas payer de mine s svojim videzom ne navdajati z zaupanjem
ce restaurant ne paie pas de mine, mais on y mange bien ta restavracija na zunaj ni videti kaj posebnega, a jé se dobro v njej
ça ne paie pas de mine to nima dobrega videza, ni videti dobro
-
Pascua ženski spol judovska velika noč, krščanska velika noč; božič; binkošti
Pascua de Pentecostés binkošti
Pascua de Resurrección, Pascua florida velika noč
cara de Pascua vesel, veder obraz
Domingo de Pascua velikonočna nedelja
estar (contento) como una(s) Pascua(s) žareti od veselja in zadovoljstva
dar las Pascuas voščiti vesele praznike
¡santas Pascuas! meni je prav!
... y ¡Pascuas! ... in konec besedi
¡felices Pascuas! veselo veliko noč; vesel praznik!
-
rayonnant, e [rɛjɔnɑ̃, t] adjectif žareč, sijoč
être rayonnant de bonheur, de joie, être (tout) rayonnant žareti od sreče, od veselja
gothique masculin, style masculin rayonnant (architecture) visoka gotika
-
θέρος, ους, τό [kor. gwher (gl. θερμός) slov. gor-eti, gre-ti (iz gwhrē-), žerja-vica, po-žar, žareti itd. – gen. εος, ους] 1. gorkota, vročina, poletje. 2. (zrela) setev, žetev, letina.
-
σέλας, αος, τό [Et. iz σϝελας, kor. swel, žareti; gl. ἥλιος. – Obl. dat. σέλαϊ, σέλᾳ, σέλαι; nom. pl. σέλα]. ep. poet. blesk, svetloba, luč, žarek, žar, ogenj; pl. iskre.