Franja

lūci-fluus 3 (lūx in fluere) od svetlobe žareč, bleščeč, žareč, žaren, svetel: Iuvenc.; metaf. = božji: sermo Iuvenc.

lūculentus 3 (lūcēre, lūx)

1. poln svetlobe, prav, zelo svetel, presvetel, žaren, žareč, bleščeč: vestibulum Pl., caminus Ci. ep., dies Min.

2. metaf.
a) (po zunanjosti) brhek, lep, postaven, vznesen, krasen, izbran: femina Pl., forma Ter., Attis Mart., corpus, facies, signum perfecte l. Ap., vasa Hier. bleščeče.
b) (po obsegu, jedru, pomenu, pomembnosti) znaten, velik, prav, povsem dober, izboren, izvrsten, tehten: hereditas Pl., patrimonium Ci., familia Pl., navigia Ci. ep., legio Plancus in Ci. ep., facinus Pl., factum Ci. ep., plaga Ci. hud udarec, versus Ci. tehten, di immortales, mi hunc diem dedistis luculentum Pl. ta srečni dan.
c) (po vsebini) sijajen, krasen: Tullius consul … orationem habuit luculentam S., verbis luculentioribus … rem eandem comprehendere Ci., erudita et luculenta materia Plin. iun., sermo luculentissimus Hier.
d) (po uglednosti) imeniten, znamenit, verodostojen, prepričljiv: lucrum homines luculentos reddit Pl., l. auctor Ci. ep., scriptor Ci. — Adv.

1. luculentē
a) prav (zelo) dobro, izborno, izvrstno, lepo, ravno prav: vendere Pl., texere opus Ci. ep., aliquem calefacere Ci. ep. prav fino komu podkuriti (iron.), hoc quidem satis luculente Ci. to je prav dobro, to je nekaj, liber l. scriptus Gell.
b) zelo primerno, (priložnosti) ustrezno: dicere, scribere Ci.

2. luculenter = luculentē: cum Graece, ut videor, l. sciam Ci.; včasih inačica za luculente.

luisant, e [lɥizɑ̃, t] adjectif svetleč, bleščeč, sijoč, žareč; masculin sij, lesk, blesk, blišč; populaire modni gizdalin; populaire sonce, dan; pluriel, populaire lakasti čevlji; féminin, populaire luna

ver masculin luisant kresnica

luminous [l(j)ú:minəs] pridevnik (luminously prislov)
bleščeč, sveteč, svetlikav, žareč
figurativno sijajen
figurativno jasen, razumljiv

luminous dial svetlikava številčnica
fizika luminous energy svetlobna energija, luč
fizika luminous flux svetilni tok
a luminous future sijajna prihodnost
luminous ideas jasne zamisli

orient¹ [ɔ́:riənt]

1. pridevnik
vzhoden, vzhajajoč; žareč, lesketajoč (dragulj)

2. samostalnik
vzhod
poetično žar, lesket (dragulj)

the Orient Jutrovo

purpureus 3 (izpos. πορφύρεος)

1. škrlaten, škrlatast, škrlatne (bagrene) barve, bagren, temnordeč, temnorjav, temen, višnjev(kast), povišnjel (prim. purpura II. 1.): Tib., Pr., Plin., Lucr., Vitr. idr., flos rosae H., aurora O., amiculum L., vestitus Ci., pallium Ci., capillus V. ali crinis O. škrlatni lasje (Nisovi), panis Pl. temnordeč (naspr. pumiceus svetlordeč), mare Ci., V. škrlatno, temno, temne barve, genae O., rubor (rdečica) O. (prim. p. pudor O.), axis (sončni voz) O., lapis Lucan. porfír, anima V. krvavordeča življenjska sila (moč, vitalnost), kri.

2. meton.
a) v škrlat (bager) oblečen (ogrnjen), s škrlatom (z bagrom) okrašen ali pokrit: rex, iuvenis O., tyrannus H., purpureus pennis V. s škrlatnimi peresi (= s škrlatno čeladno perjanico) okrašen, torus O.
b) pesn. svetlobleščeč, žaren, žareč, bleščeč, blesteč, sijajen, krasen, lep: Sil., Stat., Val. Fl., olores H., lux O., lumen V., H., ver V., Amor O., purpureo ore H. z žarnim (žarečim) obličjem (o poboženem (pobožanstvenem) cesarju).

radiant [réidiənt]

1. pridevnik (radiantly prislov)
žareč, bleščeč; sijoč; ki se širi kot žarki

radiant with joy žareč od veselja
the radiant sun žarko sonce
a radiant smile sijoč, žareč smehljaj

2. samostalnik
žarišče, središče žarenja, gorišče, fokus

radiant, e [radjɑ̃, t] adjectif, vieilli žareč, sijoč; žarčen, žarčilen, oddajajoč žarke

radiante žareč, sijoč; sijoč od sreče

calor radiante žarilna toplota

radiātus 3 (radius)

1. z naperami (špicami) opremljen, uperjen: rota Varr.

2. metaf. z žarki opremljen, sevajoč, sijoč, bleščeč se, lesketajoč se, žaren, žareč, izžarevajoč: orbis solis Acc. fr., lumen (sc. solis) Acc. fr., sol Ci., lumina O., corona radiata Suet. žarni venec (obsev, sij), obstrèt (avréola (avreóla), gloríola (glorióla)) božanstev in poboženih (pobožanstvenih) oseb, caput radiatum Plin. iun. z žarečim vencem obdana, miles adverso Phoebi radiatus ab ictu Lucan. obsijan.

radieux, euse [radjö, z] adjectif žareč, sijoč (de od); figuré krasen; žareč od veselja; svež, cvetoč

visage masculin radieux sijoč obraz

radiós -oásă (-óşi, -oáse) adj. žareč, sijoč

radioso agg.

1. ožarjen, žareč (tudi pren.)

2. pren. srečen, vesel, radosten

radioso žareč, sijoč

raggiante agg. pren. žareč, radosten

rapidus 3, adv. -ē (rapere)

1. deroč, nagel, (zelo) hiter, uren, brz, jadrn, silen, silovit, viharen, vihrovit: Pl., Tib., Sil., Vulg. idr., flumen rapidissimum C., torrens V., Sen. ph., amnis H., unda Cu., mare Tib., Mel., rapide dilapsus fluvius Ci., equus O., agmen T., accipiter Gell., ventus, currus, passus O., venenum, virus T. hitro ubijajoč, hitro delujoč, hitro učinkujoč, brzomóren, brzomorílen, axis orbis O., mors Tert., rapidus (hlastno) Eurytion fratrem vocavit V., rapidi feruntur V. silovito oddrvijo, rapide iter conficere Suet., rapidius venire aliquo T.; metaf.: oratio Ci. (v primerjavi s torrens) hitro (urno) tekoči, naravnost deroči, quod cum rapide fertur Ci. šumi kakor deroča reka, rapidus in consiliis L. prehitevajoč, prenagel, prenagljajoč se.

2. grab(ež)ljív, roparski, ropaželjen, divji: ferae O., agmen (sc. canum) O.; metaf. žareč, pekoč, pripekajoč, žgoč, zažigajoč, smodeč, použivajoč: sol V., O., sol rapidus et flagrans Gell., rapidus Sirius, aestus V., flamma, ignis O., rapidus fornacibus ignis V.

rayonnant, e [rɛjɔnɑ̃, t] adjectif žareč, sijoč

être rayonnant de bonheur, de joie, être (tout) rayonnant žareti od sreče, od veselja
gothique masculin, style masculin rayonnant (architecture) visoka gotika

relucent [ril(j)ú:sənt] pridevnik
svetleč, bleščav, sijoč, žareč

reluciente žareč, sijoč, bleščeč

reluciente de limpio bleščeče čist

resplendissant, e [-disɑ̃, t] adjectif sijoč, bleščeč, žareč, blesteč

yeux masculin pluriel resplendissants sijoče, žareče, bleščeče oči
visage masculin resplendissant de bonheur od sreče žareč, sijoč obraz