Franja

oltraggioso agg. žaljiv; nesramen

outrageant, e [utražɑ̃, t] adjectif žaljiv, žalilen, zasramovalen

paroles féminin pluriel outrageantes žaljive besede
critique féminin outrageante žaljiva kritika

outrageux, euse [-žö, z] adjectif (raz)žaljiv, grdilen, sramotilen; pretiran, čezmeren

se vanter d'une manière outrageuse čezmerno se hvaliti

pejorative [pí:džərətiv]

1. pridevnik
slabšalen, ki podcenjuje, žaljiv, pejorativen

2. samostalnik
pejorativna beseda; beseda, ki je dobila slab pomen

probrōsus 3, adv. -ē (probrum)

1. sramotilen, sramoten, zmerjalen, žaleč, žaljiv: Sen. rh., Gell., Amm., Hier. idr., crimen Ci., sermones T., probrosa carmina factitare T. pisati sramotilne pesni, ruinae Italiae H., quo nihil equidem probrosius duco Plin.

2. sramotno ravnajoč, zlosten, zloben, sovražen, malopriden, malovreden, grdoben, pregrešen: Tert. idr., vitā probrosus et opertus infamiā T., natura Suet. nagnjena k vsakovrstni zlobi, dovzetna za vsako vrsto zlobe, femina Suet., probrosissima mulier Lamp., probrosior quisque Aur.

reproaching [ripróučiŋ] pridevnik (reproachingly prislov)
očitajoč; žaljiv, sramotilen

reviling [riváiliŋ]

1. pridevnik
sramotilen, zmerjalen, klevetajoč, psovalen, žaljiv

2. samostalnik
sramotenje, zasramovanje, psovanje, zmerjanje

révoltant, e [revɔltɑ̃, t] adjectif (moralno) odbijajoč, šokanten, žaljiv, spotikljiv, odvraten, zbujajoč ogorčenje

injustice féminin révoltante v nebo vpijoča krivica
procédé masculin révoltant odvraten, ogaben postopek

rude [ru:d] pridevnik (rudely prislov)
grob, robat, neotesan, neolikan, nevljuden (to do)
osoren, surov, žaljiv, brutalen, neuglajen, neciviliziran, primitiven; nevzgojen, neizobražen; (o morju) razburkan; (o pokrajini) divji; (govorjenje) prostaški, surov, nesramen; (o poti) neraven; (zdravje) krepak, čil, zdrav; (življenjski pogoji) preprost, enostaven, primitiven; (o slogu) neumetniški, preprost; približen; neizdelan, nedokončan, nedovršen; nespreten, neeleganten; (o podnebju) oster

in rude health zdrav in krepak
a rude awakening figurativno odkritje neprijetne resnice, nenadno razočaranje
rude chaos kaotično prastanje
rude fare surova hrana
rude idolatry primitivno malikovalstvo
a rude implement primitivno orodje
rude observer površen opazovalec
rude path zarasla steza
rude verses preprosti, neizumetničeni stihi
to be rude to s.o. biti grob (osoren), do koga, žaliti koga
to be in rude health kipeti od zdravja
to write in a rude hand imeti okorno pisavo

sanglant, e [sɑ̃glɑ̃, t] adjectif krvav, okrvavljen; krvavo rdeč; figuré oster, trd, žaljiv; vroč; grenek (solze)

combat masculin sanglant krvav boj
reproche masculin sanglant žaljiv, oster očitek
mort féminin sanglante nasilna smrt
guerre féminin sanglante krvava, morilska vojna

sanguinolentus (sanguinulentus) 3 (sanguis)

1. poln krvi, s krvjo zalit, nabrekel od krvi, krvav, podplut: oculus MARC., oculi CAEL., vicina loca CAEL.; pren.: haec mali gangrena sanguinolenta VARR. AP. NON.

2. krvavordeč, rdeč ko(t) kri: color O., Allia vulneribus Latiis sanguinolenta O.

3. krvav = s krvjo oblit, s krvjo zalit, okrvavljen: SEN. PH. idr., soror TIB., Dido, Erinys, coniugis imago, pectora O.

4. metaf. krvav =
a) krvav = združen s krvo(pre)litjem, povezan s prelivanjem krvi: seditiones VARR. AP. NON.
b) s krvo(pre)litjem (prelivanjem krvi) pridobljen: palma CORN.
c) ranja(va)joč, žaleč, žaljiv: littera O.
d) žejen krvi = (revežem) kri izsesavajoč: centesimae SEN. PH.

schimpflich sramoten; žaljiv

schnöde

1. (nichtswürdig) umazan, gnusen, oduren, preklet; der schnöde Mammon ta zavrženi mamon (denar); schnöder Undank črna nehvaležnost

2. (geringschätzig) žaljiv, prezirljiv

scorching [skɔ́:čiŋ]

1. pridevnik (scorchingly prislov)
žgoč, pekoč, zelo vroč
figurativno zbadljiv, žaljiv (o kritiki)
sleng, avtomobilizem noro drveč

a scorching remark pikra opazka
under a scorching sun pod pekočim soncem

2. samostalnik
osmod
pogovorno drvenje, divja vožnja

shocking [šɔ́kiŋ]

1. pridevnik (shockingly prislov)
spotikljiv, škandalozen, žaljiv, nespodoben, nezaslišan, strašen, grozen
pogovorno ostuden, ogaben, gnusen

a shocking sight strašen (grozen) prizor
shocking weather pošastno (grdo) vreme

2. prislov
domačno grozno, strašno; zeló

a shocking big town strašno veliko mesto

short¹ [šc:t] pridevnik
kratek, majhen; nizek
prozodija nenaglašen
figurativno nezadosten, pičel (zaloga, obrok); prhek, drobljiv, lomljiv, lomen
figurativno nasajen, osoren, zadirčen, kratkih besedi, žaljiv; (o pijači) močan, hud

at short range od blizu, iz bližine, na majhno razdaljo (oddaljenost)
for short zaradi kratkosti
on short commons slabo hranjen
little short of 5 dollars ne polnih 5 dolarjev, skoraj 5 dolarjev
nothing short of nič manj kot, skoraj
a short 10 miles komaj 10 milj, (na pogled) manj od 10 milj
a short way off ne daleč proč
short bill (paper) loan kratkoročna menica, posojilo
short of breath zasopel, nadušljiv
short of cash brez gotovine
short circuit elektrika kratek stik
short cut bližnjica
short date kratek rok
short drinks nerazredčene (nemešane) močne alkoholne pijače
short of hands brez zadostne delovne sile
short rations pičli obroki
a short sea kratki (morski) valovi
short sight kratkovidnost
a short memory kratek spomin
short and sweet kratek in vsebinsko bogat (npr. govor)
short story novela
short temper razvnemljivost, nagla jeza
short ton mera za težo (907,20 kg)
short weight slaba vaga
a short time ago pred kratkim
to be short with s.o. biti kratkih besedi (osoren) s kom
to cut (to make) a long story short na kratko povedati; skrajšati; skratka
to come (to fall) short of ne izpolniti pričakovanj, ne zadovoljiti, razočarati
the copy falls of the original kopija zaostaja za originalom
I am short of money zmanjkalo mi je denarja, trda mi prede za denar
we are short of goods nimamo robe
the bag is 3 pounds short vreča tehta 3 funte premalo
the gate-money fell short of the expenses vstopnina ni krila izdatkov
it is nothing short of treason to je nič več in nič manj kot (čisto enostavna) izdaja
it would be little short of madness to bi bila skoraj norost
to come short of one's duty ne izpolniti svoje dolžnosti
his joy had but a short time njegovo veselje je bilo (le) kratko
to make short work of hitro opraviti z
to make short shrift of figurativno napraviti kratek proces z
I ran short of bread zmanjkalo mi je kruha
to give short weight dajati slabo vago, goljufati pri teži
to grow shorter zmanjšati se
to take short views videti le sedanjost, ne videti daleč
to be of short breath biti ob sapo, biti nadušljiv

slanderous [slá:ndərəs] pridevnik (slanderously prislov)
obrekljiv, žaljiv

titolo m

1. naslov:
titoli di testa film filmska glava; špica

2. pravo pravni naslov; pravica:
a titolo gratuito, oneroso zastonj, proti plačilu
titolo di una pretesa utemeljitev zahteve
titolo di reato naslov kaznivega dejanja

3. naslov, naziv, titula:
titoli accademici akademski nazivi
titolo di campione šampionski naslov
titolo di studio šol. naziv, šolska kvalifikacija
concorso per titoli šol. razpis za izvolitev v naziv (na podlagi objavljenih del)

4. ekst. naziv, ime; sloves; iron., šalj. žaljiv, grd priimek:
dare a qcn. il titolo di vigliacco koga obkladati s podležem

5. ekst. pren. pravica
a titolo di kot, za:
a titolo di rimborso spese za povračilo stroškov
con giusto titolo upravičeno
aver titolo alla gratitudine di zaslužiti si hvaležnost

6. ekst. vrednostni papir:
titoli di Stato državne obveznice

7. publ. naslov

8. kem., tekstil titer:
titolo dell'oro odstotek zlata (v zlitini)

9. (slovarsko) geslo, lema

10. relig. svetnik (po katerem se imenuje beneficij, cerkev); beneficij

turpis -e, adv. turpiter (menda sor. z lat. trepit = vertit; prim. skr. trápate sramuje se = obrača se proč; po tej razlagi bi bil turpis (iz *tr̥pi̯o-: *tr̥pi-s) pt. necessitatis = „tisti, od katerega (od česar) se mora človek obračati“)

1. grd, nakázen, skažèn (skážen, izkažèn, izkážen), (i)znakážen ((i)znakažèn), popačen, ostuden, gnusen, odvraten, ogaben (naspr. pulcher, formosus): Acc. fr., Afr. fr., Enn., Mart. idr., turpes morbo viri H., turpia membra fimo V., muscus, asellus O., vestitus Ter., ornatus, femina Pl., colores foedā specie Lucr., aspectus deformis atque turpis Ci., turpiter atrum desinit in piscem mulier formosa H.; occ. grdo zveneč, neblagoglasen, kakofóničen: si „abfugit“ turpe visum est Ci.; meton. kazeč, iznakažajoč, starejše kazilen, pačilen: podagra, scabies V., macies H.

2. metaf. sramoten, nečasten, nehvalevreden, neblag, grd, odvraten, ostuden, gnusen, žaljiv, nenraven, nemoralen, izprijen, sprijen, pokvarjen ipd. (naspr. pulcher, honestus): Q., Corn., Aur., Fl. idr., fama Acc. fr., T., mores Pl., verbum Ter., causa C., vita Ci., homo turpissimus Ci., aut fuga turpis aut gloriosa mors Ci., bellum tam turpe Ci., formido V., repulsa, senecta H., honesta et turpia virtutis ac malitiae societas efficit Sen. ph., luxus Iuv., foedus, metus Val. Max., dictu turpe Ci., turpe factu Ci., quid turpius? Ci., turpiter fugere C., turpiter facere Ci., turpius eicitur, quam non admittitur hospes O., Cato illā (sc. morte) honestissime usus est, turpissime Brutus Sen. ph.; acc. sg. n. = adv. turpiter: Cl., turpe incedere Cat., turpe gemens Stat.; occ. nenraven, nemoralen: amor, adulescentia Ci., amabat turpissime Ci., nihil esse obscaenum, nihil turpe dictu Ci. ep.; subst. turpe -is, n sramotno (nekaj sramotnega), nravno slabo (nekaj nravno slabega), nenravno (nekaj nenravnega), nemoralno (nekaj nemoralnega), sramota, nemorala, izprijenost, sprijenost, pokvarjenost (naspr. honestum): Ci., habere quaestui rem publicam turpe est Ci., turpe senex miles, turpe senilis amor O.

ultrajador, ultrajante žaljiv