Franja

market¹ [má:kit] samostalnik
trg, tržnica, tržišče; trgovina, trgovanje; povpraševanje (for)
denarni trg; tržna cena
ameriško trgovina z živili

the market borzni posredniki
at the market po tržni ceni
at the top of the market po najvišji tržni ceni
black market črna borza
the corn market žitni trg
money market denarni trg
covered market pokrita tržnica
in the market na trgu
active (ali lively) market živahen trg
dull market mrtev trg
the market is low (rising) tržne cene so nizke (se dvigajo)
to be in the market for potrebovati kaj, iskati, želeti kupiti ali imeti
to be on (ali in) the market biti naprodaj
to come into the market priti na trg, biti naprodaj
to boom (ali rig) the market dvigniti kurz
to find a market iti v prodajo
the market fell cene so padle
the market is all givers na trgu so samo prodajalci
to hold the market obvladati trg, obdržati cene
a market for leather povpraševanje po usnju
to make a market špekulativno dvigniti povpraševanje (po delnicah)
to make a good market of okoristiti se s čim
to meet with a ready market hitro prodati
to place (ali put) on the market postaviti na trg, dati naprodaj
to play the market špekulirati (na borzi)
figurativno to bring one's eggs (ali hogs) to a bad (ali the wrong) market ušteti se

moisson [mwasɔ̃] féminin žetev, čas žetve; pridelek (žita)

faire la moisson à la main, à la machine (moissonneuse) opraviti žetev ročno, z žetvenim strojem
rentrer la moisson pospraviti žitni pridelek

molj [ô] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija die Motte (pravi Echte)
hišni molj (suknarski molj) Kleidermotte
krznarski molj Pelzmotte
molj preprogar Gemeine Tapetenmotte
molj jukar Yuccamotte
voščeni molj Wachsmotte
breskov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Pfirsichmotte
čebulni molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Zwiebelmotte
češpljev molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Pflaumenwickler
jablanov molj živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo Apfelbaumgespinstmotte
bakreni moknati molj Dörrobstmotte
žitni molj Getreidemotte
figurativno knjižni molj der Bücherwurm, Büchermensch, die Leseratte
varno pred molji mottensicher
zaščita pred molji der Mottenschutz
odporen proti moljem prepariran: mottenecht, mottenfest
prašek proti moljem das Mottenpulver
sredstvo proti moljem das Mottenschutzmittel
zavarovati pred molji (etwas) einmotten
luknje od moljev der Mottenfraß
razžrt/požrt od moljev mottenzerfressen, vermottet

mòlj zoologija teigne ženski spol , mite ženski spol , gerce ženski spol

knjižni molj (figurativno, familiarno) rat moški spol de bibliothèque, bouquineur moški spol
žitni molj teigne des grains
razjeden od moljev rongé des mites, mité
zavarovan proti moljem protégé contre les mites

mòlj (môlja) m zool. tignola, tarma:
suknarski molj tignola dei panni (Tinea pellionella)
žitni molj tignola del grano (Tinea)
močnati molj tignola grigia, della farina (Ephestia kuhniella)
panjski molj tignola degli alveari, della cera (Galleria mellonella)

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

produit [prɔdɥi] masculin proizvod, produkt; fabrikat; artikel; pridelek; plod

fabrique féminin de produits chimiques tovarna kemičnih proizvodov
produit accessoire, artificiel, synthétique stranski, umetni, sintetični proizvod
produit alimentaire živilo; pluriel živila, hrana, živež
produit amaigrissant sredstvo za shujšanje
produit antigel sredstvo proti zmrzovanju
produit de beauté lepotilo
produit de blanchiment belilo
produit carné, laitier, de céréales mesni, mlečni, žitni proizvod
produit chimique kemikalija
produits pluriel coloniaux kolonialno blago
produit de combustion zgorelina
produits pluriel de consommation potrošno blago
produit demi-, mi-, semi-fini ali -ouvré polfabrikat
produit dérivé derivat
produit final končni proizvod
produits pluriel de fourrage krmila
produit de graissage maža
produit de luxe luksusni artikel
produit manufacturé fabrikat
produits pluriel maraîchers povrtnine
produit net čisti donos
produit du pays domač proizvod
produit pharmaceutique zdravilo
produit de remplacement nadomestek
produit tinctorial barvilo
produit d'une vente izkupiček
produits de première nécessité življenjsko važno blago
produits utilitaires potrošno blago

proizvòd produit moški spol , article moški spol

domač proizvod produit indigène (ali national, du pays)
mesni, mlečni, žitni proizvod produit carné, laitier, de céréales
sintetični, stranski, umetni proizvod produit synthétique, accessoire, artificiel
končni proizvod produit final

pšenični hrošč moški spol (žitni hrošč) živalstvo, zoologija, agronomija in vrtnarstvo der Getreidelaubkäfer

resokril|ec moški spol (-ca …) živalstvo, zoologija der Blasenfuß
grahov resokrilec Erbsenblasenfuß
gredični resokrilec (rastlinjaški trips) Gewächshausblasenfuß
orjaški resokrilec Riesenblasenfuß
žitni resokrilec Weizenblasenfuß

silo moški spol silos

silo para cereales žitni silos

silos moški spol (-a …) der Speicher (žitni Getreidespeicher); der/das Silo (za krmo Futtersilo, stolpni Hochsilo, žitni Getreidesilo)

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.

spravljálnik (-a) m agr.
žitni spravljalnik mietitrebbiatrice
krmni spravljalnik raccoglitore di foraggi

strgáč (-a) m

1. (strgalo zarobkov) metal. sbavatore, scalpellatore

2.
strgač za čevlje puliscipiedi
gozd. strgač lubja scortecciatoio

3. zool.
žitni strgač parassita dei cereali (Lemma melanopus)

škodljiv|ec moški spol (-ca …) agronomija in vrtnarstvo, gozdarstvo der Schädling (gozdni Forstschädling, lesni Holzschädling, poljski Feldschädling, rastlinski Pflanzenschädling, sadni Obstschädling, vinske trte Rebenschädling, vrtni Gartenschädling, žitni Getreideschädling), der Schadorganismus
pojav/napad škodljivcev der Schädlingsbefall, der Befall
zatiranje škodljivcev die Schädlingsbekämpfung
sredstvo za uničevanje škodljivcev das Schädlingsbekämpfungsmittel

škrob [ó] moški spol (-a …) die Stärke (jedilni Speisestärke, koruzni Maisstärke, krompirjev Kartoffelstärke, rižev Reißstärke, za perilo Wäschestärke, žitni Getreidestärke)
… škroba Stärke-
(enota die Stärkeeinheit, tvorjenje die Stärkebildung, vsebnost der Stärkegehalt)
ki vsebuje škrob stärkehaltig
ki vsebuje malo/veliko škroba stärkearm/stärkereich

tŕg (v mestu) square, (zaokrožen) circus; (mestece) borough, market town; (živilski) market, market place

Nelsonov tŕg (v Londonu) Trafalgar Square
enoten jugoslovanski tŕg united Yugoslav market
Evropski skupni tŕg European Common Market
na prostem tŕgu on the free market
ribji tŕg fish market
mrtev tŕg (figurativno) dull market
živahen tŕg active (ali lively) market
denarni tŕg money market
domači tŕg home market
položaj na tŕgu state of the market
kupec, kupovalka na tŕgu ZDA marketer
prodajalec, -lka na tŕgu marketeer
žitni tŕg corn market
tŕg za živino cattle market
tŕg za seno hay market
iti na tŕg to go to market
plasirati, postaviti na tŕg to place, to put on the market
priti na tŕg (biti naprodaj) to come on to the market
vreči artikel na tŕg to put an article on the market
dati na tŕg, hoditi na tŕg, kupovati na tŕgu to market
tŕg je bil dobro založen z zelenjavo the market was well supplied with vegetables

tŕg marché moški spol , place ženski spol (publique), place du marché, débouché moški spol ; bourg moški spol

denarni trg marché monétaire (ali financier)
knjižni trg marché du livre
notranji, domači trg marché intérieur (ali national)
perutninski trg marché à la volaille
ribji trg marché aux poissons
sadni trg marché aux fruits
starinarski trg marché aux puces
svetovni trg marché mondial
trg za volno marché lainier (ali de la laine)
zelenjavni trg marché aux légumes
žitni trg marché des céréales (ali aux grains)
skupni trg le Marché commun
iti na trg aller au marché
dati produkt na trg lancer (ali mettre) un produit sur le marché
oskrba trga approvisionnement moški spol du marché
preplaviti trg inonder le marché
Prešernov trg Place Prešeren

tŕg mercado m ; plaza f de mercado; mercado público

glavni (živilski) trg plaza f mayor (de mercado)
pokrit trg mercado cubierto
denarni (domači, notranji, svetovni, kreditni) trg mercado monetario (nacional, interior, internacional, de crédito)
mesni (sadni, zelenjavni, perutninski, živinski, ribji) trg mercado de la carne (de ftutas, de verduras, de aves ali de la pluma, de ganado, de pescado)
trg za volno mercado m lanero (ali de lanas)
starinarski trg mercado de objetos viejos, (v Madridu) el Rastro
trg s sužnji mercado de esclavos
žitni trg mercado de cereales (ali de trigos)
Skupni trg Mercado Común
dovoz na trg, oskrba trga abasto m del mercado
obilno (pičlo) založen trg mercado abundante (escaso)
iti na trg ir al mercado
odpreti trg za kaj abrir mercado a a/c
preplaviti trg inundar el mercado
priti na trg (fig) ser puesto a la venta
vreči, dati na trg lanzar al mercado
zriniti, odstraniti s trga eliminar del mercado