Franja

ostájati (-am) | ostáti (ostánem) imperf., perf.

1. restare, rimanere, fermarsi; trattenersi:
ob večerih ostaja doma le sere resta a casa
zaradi dobre postrežbe in ugodnih cen gostje ostajajo več dni per l'ottimo servizio e i prezzi favorevoli gli ospiti si trattengono più giorni

2. (biti še neporabljen, presegati potrebno mero)
hrane dobimo toliko, da ostaja ci danno tanto da mangiare che ne resta
(biti še edino primeren, mogoč) ostaja le še vdaja non ci rimane altro che la resa

3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom) restare, rimanere, mantenersi:
ostati buden rimanere desti
ostati ravnodušen rimanere indifferenti
ostati brez kruha restare senza niente da mangiare
ostati sam rimanere soli
ostajati mlad mantenersi giovani

4. (ohraniti se, biti veljaven, obstajati) restare:
od cerkve je ostal zvonik della chiesa è rimasto solo il campanile
omejitve uvoza bodo še ostale le limitazioni dell'import rimarranno
pesnikovo delo bo ostalo l'opera del poeta resterà, sopravviverà
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ostalo mu je še nekaj nemških besed ricorda ancora poche parole di tedesco
ostati mož besede essere di parola, mantenere le promesse
ostati zapisano v zgodovini restare scritto nella storia
hiša je ostala sinu la casa fu ereditata dal figlio, andò al figlio
ostati brez uspeha non essere accolto (domanda)
nobene ne ostati komu dolžan rispondere per le rime, a tono
ostati praznih rok restare a mani vuote
ostati brez besed rimanere ammutoliti, senza parola
ostati brez prebite pare restare al verde
ostati brez strehe (nad glavo) perdere la casa, restare senza tetto
ostati na cedilu restare a bocca asciutta
ostati na cesti essere licenziato, sfrattato
ostati na dolgu restare in debito
mesto so porušili, da ni ostal kamen na kamnu la città è stata completamente distrutta
ostati na miru, pri miru non muoversi
ostale so jim glave na ramah sono rimasti vivi
ostati pri besedah non far che parlare
ostati pri obljubah fare promesse da marinaio
ostati pri starem non cambiare niente
ostati pri stvari limitarsi a discutere, a parlare della cosa
ostati v lepem spominu avere di qcs. un piacevole ricordo
ostati v ušesih ricordare una melodia, essere orecchiabile
ostati z dolgim nosom restare con un palmo di naso
naj ostane med nama resti fra noi
to mi bo ostalo vse življenje pred očmi lo ricorderò tutta la vita
ostati daleč zadaj essere superato di gran lunga
pog. kje sva ostala dove siamo rimasti
jur. ostati pri izpovedi ribadire la confessione
štiri v sedemindvajset gre šestkrat, ostane tri quattro in ventisette sta sei volte, resta tre, col resto di tre
PREGOVORI:
kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja le ore del mattino han l'oro in bocca

pehota samostalnik
1. (kopenska vojska) ▸ gyalogság, gyaloghadUkazal je, naj se pehota razvrsti v štiri kolone in za njo v šestih kolonah konjenica. ▸ Parancsba adta, hogy a gyalogság négy, a lovasság pedig hat oszlopba rendeződjön.
Dolga kolona se je premaknila: ob straneh je v dveh vrstah korakala konjenica, v sredini pa pehota. ▸ A hosszú oszlop megindult: a lovasság két sorban menetelt oldalt, a gyalogság pedig középen.
Štiri leta in pol sem bila vojakinja v pehoti, zdaj delam kot medicinska sestra. ▸ Négy és fél évig gyalogsági katona voltam, most nővérként dolgozom.
Povezane iztočnice: težka pehota, lahka pehota, mornariška pehota, motorizirana pehota, mehanizirana pehota

2. (skupina ljudi) ▸ gyalogság, had
Most čez Dragonjo je zasedla slovenska novinarska pehota. ▸ A Dragonja folyó feletti hidat a szlovén újságírók hada foglalta el.
Statisti so kot nekakšna pehota v filmski industriji. ▸ A filmiparban a statiszták olyanok, mint a gyalogság.

pogon¹ [ô] moški spol (-a …) tehnika der Antrieb (hidravlični hydraulischer), die Antriebsart, vozni: der Fahrantrieb, strojev, sistemov: der Betrieb
pogon s človeško močjo Antrieb mit Muskelkraft
(motor) der Motor; -antrieb (dizelski Dieselantrieb, jermenski Riemenantrieb, kardanski Kardanantrieb, lastni Eigenantrieb, motorni Motorantrieb, na nihalo Pendelantrieb, obračalni Schwenkantrieb, odrivni Rückantrieb, parni Dampfantrieb, plazemski Plasmaantrieb, plinski Gasbetrieb, pomožni Hilfsantrieb, Reserveantrieb, prednji Vorderradantrieb, Frontantrieb, propelerski Propellerantrieb, raketni Raketenantrieb, reaktivni Strahlantrieb, Düsenantrieb, Rückstoßantrieb, ročični Kurbelantrieb, ročni Handantrieb, strojni Maschinenantrieb, na štiri kolesa Vierradantrieb, Allradantrieb, turbinski Turbinenantrieb, verižni Kettenantrieb, na zadnja kolesa Hinterradantrieb, z vzmetjo Federantrieb)
spraviti/spustiti v pogon in Betrieb setzen/nehmen, in Gang setzen, ponovno: wieder gängig machen
na … pogon -getrieben, -angetrieben, -betrieben
(motorni motorgetrieben, motorangetrieben, raketni raketengetrieben, ročni handbetrieben, turbinski turbinengetrieben)

pojésti manger (tout), achever (ali finir) de manger , popularno liquider

pojesti in popiti consommer
pojesti za štiri manger comme quatre
mnogo pojesti in popiti (popularno) avoir une bonne descente
zelo hitro pojesti manger sur le pouce
hoteti koga pojesti od ljubezni manger de caresses (ali de baisers)
pojej svoj kruh! mange (ali finis, achève) ton pain!
kar smo si skuhali, to moramo pojesti (figurativno) le vin est tiré, il faut le boire

pôla (-e) f

1. foglio:
preganiti polo piegare il foglio
vprašalna pola questionario
obrt. krojna pola cartamodello
tisk. avtorska pola foglio d'autore
tisk. tiskarska pola foglio stampato

2. obrt. (del ženskega krila) telo:
krilo na štiri pole gonna a quattro teli

3. min. strato; bot.
klicna pola (zarodna plast) cotiledone; zool. foglietto embrionale

polj|e² [ó] srednji spol (-a …) geografija, fizika, vojska, tehnika das Feld; katastrsko: die Flur
pomensko polje besede: das Bedeutungsfeld, der Sinnbereich
vidno/zorno polje das Sichtfeld, der Sichtbereich, das Gesichtsfeld, Blickfeld, die Bildfläche, das Sehfeld
zapornično polje die Staustufe
polje skalnih blokov das Blockfeld
(besedno Wortfeld, bivanjsko Daseinsfeld, rudarstvo jamsko Grubenfeld, kontaktno Kontaktfeld, kopensko minsko vojska Landminenfeld, minsko vojska Minenfeld, naftno Ölfeld, okolno Umfeld, označeno Kreisfeld, plinsko Gasfeld, pojmovno Begriffsfeld, na grbu Wappenfeld, ponikovalno Rieselfeld, poskusno Versuchsfeld, prodniško Schotterfeld, šport servirno Aufschlagfeld, sesalno Saugfeld, snežno Firnfeld, elektrika stikalno Schaltfeld, šport šahovsko Schachfeld, figurativno temno Dunkelfeld, vrtilno Drehfeld, zvočno Schallfeld)
razdelitev na polja die Felderung
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na štiri polja geviert

pomnožíti augmenter, accroître, étendre , (število) multiplier

pomnožiti se augmenter (en nombre), s'accroître, se multiplier, prendre de l'extension
hitro in močno se pomnožiti pulluler
štiri pomnoženo s pet je dvajset quatre multiplié par cinq donne vingt
pomnožena izdaja édition ženski spol augmentée

pomoli|ti¹ (-m) moliti strecken, naprej: vorstrecken, komu - pod nos ipd.: entgegenstrecken, ven hinausstrecken, ven herausstrecken, hervorstrecken; halten, kam, tja: hinhalten, pod nos: vorhalten, ven: hinaushalten
figurativno pomoliti vse štiri od sebe alle Viere von sich strecken, sich niederstrecken

pomolíti (roko) to hold out; to hand; to reach forth (one's hand)

vse štiri od sebe pomolíti to sprawl, to lie spread-eagled
jezik pomolíti to put out one's tongue
pomolíti glavo skozi vrata to pop one's head round (ali in) the door

pomolíti tendre, tirer ; (religija) faire une prière, prier (un peu)

pomoliti komu roko tendre la main à quelqu'un
vse štiri od sebe pomoliti se retrouver les quatre fers en l'air

poročen pridevnik
(kdor je v zakonski zvezi) ▸ házas, nős [za moške] ▸ férjezett [za ženske]Med nami so bili poročeni pari, ki imajo otroke. ▸ Voltak közöttünk gyermekes házaspárok is.Zdaj sva skupaj že 13 let, od tega sva štiri leta poročena. ▸ Most már 13 éve vagyunk együtt, ebből négy éve vagyunk házasok.

posvojenka samostalnik
(posvojena hči) ▸ örökbefogadott
Ko sta se čez osem let vrnila v Italijo, sta imela pet otrok, štiri svoje in eno posvojenko. ▸ Amikor nyolc év elteltével visszatértek Olaszországba, öt gyermekük volt, négy saját és egy örökbefogadott lány.

pozavna samostalnik
1. (trobilo) ▸ harsona, pozanPovezane iztočnice: altovska pozavna, baročna pozavna, basovska pozavna, pozavna na poteg, renesančna pozavna, tenorska pozavna

2. (igranje pozavne) ▸ harsona, pozan
3. (glasbenik) ▸ harsona, pozanV tem sestavu igra med 12 in 25 izvajalcev, navadno pet saksofonov, štiri trobente, štiri pozavne in štirje predstavniki ritem sekcije. ▸ kontrastivno zanimivo Ebben a felállásban 12–25 zenész játszik, általában öt szaxofonos, négy trombitás, négy harsonás és négy ütős.

prazgodovina samostalnik
1. (časovno obdobje) ▸ őskor, őstörténetOzemlje današnje Slovenije je bilo poseljeno že v prazgodovini. ▸ A mai Szlovénia területe már az őskor óta lakott terület.

2. izraža poudarek (kar je zastarelo ali že dolgo ne obstaja) ▸ őskor, múlt, régmúlt
Očitno še vedno živimo v prazgodovini! ▸ Úgy tűnik, még mindig az őskorban élünk.
Štiri mesece po zavzetju Bagdada so napovedi o obnovitvi izvoza iraške nafte že po nekaj tednih postale prazgodovina. ▸ Négy hónappal Bagdad elfoglalása után az iraki olajexport megújítására vonatkozó előrejelzések már néhány héten belül a múlté lettek.
Po drugi strani pa smo bili presenečeni, ko smo ugotovili, da skener skenira v treh prehodih, kar je pri navadnih skenerjih že prazgodovina. ▸ Másrészt meglepődtünk, hogy a szkenner három menetben szkennel, ami a hagyományos berendezések esetében már a múlté.

prestáva tehnika gear, transmission; (prevod) translation; gramatika inversion

avto ima štiri prestáve the car has four gears
menjati prestáve to change gear
bicikel s tremi prestávami a three-speed bicycle; (premestitev) transfer

púkel (-kla) m pog. (grba) gobba, gobbo; pren.
boli me pukel mi fa male la schiena
pren. imeti štiri otroke na puklu avere quattro figli sul gobbo
pren. dati jih komu po puklu spezzare il gobbo a qcn., dare una solenne batosta a qcn.

razdeli|ti (-m) deliti

1. med več ljudi, elementov: (deliti) verteilen, austeilen (unter), ausgeben
razdeliti vloge die Rollen verteilen
razdeliti stroške (die Kosten) umlegen

2. na več delov: teilen, aufteilen, zerteilen
razdeliti na dva dela/tri/ štiri dele/pet delov … zweiteilen/halbieren, dreiteilen/dritteln, vierteln, fünfteln …
(razčleniti) unterteilen, gliedern, aufgliedern
razdeliti na kvote quotisieren
razdeliti na parcele parzellieren
razdeliti na obdobja/periode periodisieren
razdeliti na porcije portionieren
razdeliti na predale/predmete fächern
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
razdeliti po ključu schlüsseln

razdelíti (-ím) | razdeljeváti (-újem) perf., imperf.

1. dividere; spartire; frammentare:
razdeliti blago po kakovosti dividere la merce a seconda della qualità
razdeliti hlebec na štiri dele dividere la pagnotta in quattro parti
razdeliti dobiček spartire il guadagno

2. dividere, distribuire:
razdeliti darove, miloščino distribuire i regali, l'elemosina
igre razdeliti karte distribuire le carte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
razdeliti na cone zonizzare
razdeliti obroke rateizzare, razionare
razdeliti na odstavke paragrafare
razdeliti na periode periodizzare
razdeliti na pol dimezzare
razdeliti v kvote quotizzare
razdeliti zemljišče (na več posestev) appoderare
žarg. polit. razdeliti funkcije, vodilna mesta lottizzare le cariche

razdeljen [ê] (-a, -o)

1. med več ljudi, organizacij ipd.: verteilt

2. na več delov: unterteilt, gegliedert
razdeljen na polja gefeldert
biti razdeljen na polja eine Felderung aufweisen
razdeljen na prekate gekammert
razdeljen na stopnje gestaffelt, gestuft, stufenförmig
razdeljen na dva dela/tri dele/štiri dele/pet delov … halbiert/zweigeteilt, gedrittelt/dreigeteilt, geviertelt/viergeteilt, gefünftelt …

razgóvor (-a) m

1. pl. razgovori colloqui:
poslovni, uradni razgovori colloqui d'affari, ufficiali
razgovori o razorožitvi colloqui sul disarmo

2. conversazione, dialogo, discorso:
sproščen, duhovit razgovor conversazione vivace, brillante
obrniti, usmeriti razgovor na druge stvari portare il discorso su altri temi
razgovor na štiri oči colloquio a quattr'occhi
razgovori na najvišji ravni colloqui al vertice
ped. hevristični razgovor dialogo euristico