Franja

jacarero šaljiv, vesel

jacarero m veseljak, šaljivec

jaranero vesel, šaljiv

jesting [džéstiŋ]

1. pridevnik (jestingly prislov)
burkast, šaljiv; navaden

2. samostalnik
šaljivost; trivialnost

no jesting matter ni za šalo, resna stvar

jocose [džəkóus, džou-] pridevnik (jocosely prislov)
šaljiv, razposajen, hudomušen, smešen

jocoso šaljiv, vesel

jocular [džɔ́kjulə] pridevnik (jocularly prislov)
šaljiv, vesel, razpoložen

joking [džóukiŋ] pridevnik (jokingly prislov)
šaljiv, za šalo, v šali, dovtipen

joking apart! brez šale!

joky [džóuki] pridevnik
šaljiv, dovtipen

larky [lá:ki] pridevnik (larkily prislov)
šaljiv, objesten

lascīvus 3 (beseda je razširjena iz nekega adj. *las-kos, indoev. kor. lā̆s-; prim. skr. lásati stremi, igra se, vesel je, -laṣati (iz *la-ls-ati) hoče, zahteva, gr. λιλαίομαι (iz *λι-λασ-i̯ομαι) hočem, zahtevam, hrepenim po, sl. laskati, laskanje, laskav, got. lustus = stvnem. lust = nem. Lust)

1. (v blažjem pomenu) šaljiv, vesel, poreden, nagajiv, objesten, prešeren, razposajen: homo Varr. objesten, puella V. hudomušna, koketna, capra V., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., l. puer (= Cupido) O., l. corpora O. veselo se gibajoča; metaf. (o neosebnih subj.): aetas H. objesten, tristia maestum voltum verba decent, iratum plena minarum, ludentem lasciva, severum seria H., l. hederae H. bujno se vijoči, l. chorus (sc. siderum) Tib., verba pronuntiat, in vino praecipue lasciva Plin., l. acus Mart., nunc veniunt subitis lasciva nomismata nimbis Mart.

2. (v slabem pomenu)
a) predrzen, prevzeten, samopašen, razbrzdan, razuzdan: Epicrates Ci. ep.; occ. evfem. = nasladen, razkošen, hotljiv, pohoten, nesramen, pohujšljiv: cetera lascivae faciunt, concede, puellae O., lascivior haedo O.; metaf. (o neosebnih subj.): l. femur O., oculi Q., oscula T., libelli Mart., ingenium, ministeria Aur., lascivior corporis motus Cu., lascivissimae picturae Suet.
b) α) (o pesniku) igriv, po svoji glavi delajoč: lascivus quidem in herois quoque Ovidius et nimium amator ingenii sui Q., Ovidius utroque (sc. Tibullo et Propertio) lascivior Q. β) (o slogu) nakičen, nalepotičen, olepotičen, bujen, nabuhel: oratio Sen. rh., Gell. — Od tod adv.

1. lascīvē šaljivo, objestno, prešerno: l. loqui Mart., lascive illa quidem (sc. versus fecit) Ap., eandem rem lascivius dicere Sen. rh.

2. lascīviter objestno, prešerno: l. ludere Laevius ap. Char.

laughable [lá:fəbl] pridevnik (laughably prislov)
smešen, zabaven, šaljiv

launig šaljiv, razpoložen

lēpido agg. šaljiv, šegav, dovtipen; iron. smešen

lustig vesel; (Scherzhaft) šaljiv; sich lustig machen über norčevati se iz; das kann ja lustig werden! to bo še lepo!; die lustige Person im Theater: komik

mucalít -ă (-ţi, -te) adj. hudomušen, šaljiv, šegav, duhovit

nāsūtus 3, adv. -ē (nāsus)

1. nosat: Luc., depugis, nasuta, brevi latere ac pede longo est H., manus n. Cass. (slonov) rilec.

2. pren. s tankim (pretanjenim) nosom = dovtipen, šaljiv, posmehljiv, porogljiv, jezikav, radoveden, sníčav: tu, qui, nasute (voc.), scripta destringis mea et hoc iocorum legere fastidis genus Ph., nasutus nimium cupis videri Mart., nil nasutius hac maligniusque (sc. est) Mart., homo nasutissimus Sen. rh., maluit ille nasutē negare quam contumaciter aut superbe Sen. ph., philanthropon herbam Graeci appellant nasutē Plin.

năzdrăván -ă (-i, -e) adj.

1. čudežen

2. smešen, šaljiv

norčàv -ava -o
1. luckast: -a je kot mlada psička; -a leta
luckaste, zinzovske godine
2. šaljiv, neozbiljan: -e domislice
3. lud: -i svet

pajarero živahen, kratkočasen, šaljiv; brezast; ameriška španščina plašen, boječ

pajarero m ptičar, lovec ptic, gojitelj ptic; fig postopač

playful [pléiful] pridevnik (playfully prislov)
igriv, razposajen, šaljiv, nagajiv