Franja

Zadetki iskanja

  • bitj|e1 srednji spol (-a …) das Wesen; das Geschöpf; (stvar, stvaritev) die Kreatur
    človeško bitj menschliches Wesen, Menschenwesen
    mitološko bitj Fabelwesen, Fabelgeschöpf
    nadčloveško bitj Überwesen
    živo bitj Lebewesen, das Zoon
    drobno živo bitj Kleinlebewesen
    svetleče živo bitj Leuchtlebewesen
  • bítje être moški spol , créature ženski spol ; existence ženski spol

    človeško bitje être moški spol humain
    nesrečno bitje créature ženski spol malheureuse
    razumno bitje créature ženski spol raisonnable
  • blato samostalnik
    1. (o zemlji) ▸ sár
    plaz blata ▸ sárlavina
    posušeno blato ▸ száradt sár
    lepljivo blato ▸ ragacsos sár
    morsko blato ▸ tengeri sár
    obtičati v blatu ▸ sárban reked
    valjati se v blatu ▸ sárban hentereg, sárban fetreng
    globoko blato ▸ mély sár
    kepa blata ▸ sárgöröngy
    kup blata ▸ sárkupac
    gaziti po blatu ▸ sárban gázol
    broditi po blatu ▸ sárban gázol
    Vse skupaj je bilo gradbišče, zato je bilo obilo blata. ▸ Az egész területen építkezés folyt, ezért volt rengeteg sár.
    Že dneve in dneve je deževalo in ceste so se spreminjale v blato. ▸ Már napok óta zuhogott az eső, és az utak sártengerré váltak.
    Povezane iztočnice: zdravilno blato, aktivno blato, dehidrirano blato, hiša iz blata, koliba iz blata, koča iz blata

    2. (iztrebek) ▸ bélsár, széklet
    odvajanje blata ▸ székelés
    Bolnika vedno vprašamo, ali pri odvajanju blata čuti bolečine. ▸ A beteget mindig megkérdezzük, hogy vannak-e fájdalmai székelés közben.
    izločanje blata ▸ széklet kiválasztása
    zadrževanje blata ▸ széklet visszatartása
    uhajanje blata ▸ székletszivárgás
    vzorec blata ▸ székletminta
    človeško blato ▸ emberi széklet
    kri v blatu ▸ székletvér
    tekoče blato ▸ folyós széklet
    Pogosto izločanje tekočega blata je najpogostejši znak, da gre za drisko. ▸ Folyós széklet ürítése a hasmenés leggyakoribb jele.
    urin in blato ▸ vizelet és széklet
    iztrebljanje blata ▸ székletürítés
    blato živali ▸ állati széklet
    krvavo blato ▸ véres széklet
    trdo blato ▸ kemény széklet

    3. izraža negativen odnos (o negativni situaciji ali stanju) ▸ mocsár, slamasztika
    potegniti koga iz blata ▸ kihúz valakit a sárból
    Srbija s predsedniškimi volitvami tone v politično blato. ▸ Szerbia az elnökválasztás során egyre mélyebbre süllyed a politikai mocsárba.
    Velika pričakovanja delavske blaginje so se sfižila in potonila v blatu birokracije in prikrite korupcije. ▸ A dolgozók jólétével kapcsolatos nagy várakozások füstbe mentek és elsüllyedtek a bürokrácia és a rejtett korrupcióba mocsarában.
    Nemško notranjepolitično prizorišče se čedalje bolj pogreza v blato afer. ▸ A német belpolitikai színtér egyre mélyebbre süllyed a botrányok mocsarában.
    Kak odličen odvetnik bi ga morda le lahko potegnil iz blata. ▸ Egy ügyes ügyvéd talán csak ki tudná húzni a slamasztikából.

    4. (o sramotenju) ▸ sár
    obmetavanje z blatom ▸ sárdobálás
    Njun zakon je bil sila razburljiv, a se je končal s polomom in obmetavanjem z blatom. ▸ A házasságuk rendkívül izgalmas volt, mégis totális csőddel és sárdobálással végződött.
    Zakone bodo interpretirali sebi v prid, samo da bodo čim bolj sprali blato s svojih imen. ▸ A törvényeket a saját érdekeik szerint fogják értelmezni annak érdekében, hogy minél tisztábbra mossák nevüket.
  • bláto mud; (tudi figurativno); dirt; mire; filth; (rečno, jezersko) slime

    človeško bláto excrement, excreta
    oškropljen od bláta spattered with mud
    obmetavati z blátom koga figurativno to throw (ali to fling) mud at someone
    potegniti, povleči v bláto figurativno to drag through the mud
    tičati v blátu to stick in the mud
    (po)vleči iz bláta to pull out of the mud (ali mire)
  • boca ženski spol usta; gobec, smrček; okus v ustih; odprtina, luknja; ustje (reke); jašek, rov; proviant; ustnik (pri pihalih); vinski duh; blebetač

    boca de escorpión opravljivec
    boca de espuerta velika, široka usta
    boca de fuego puška, strelno orožje
    noche oscura como boca de lobo kot smola črna noč
    boca de oro izvrsten govornik
    boca de riego hidrant; vodovodna pipa
    a boca ustno
    a boca de invierno ob nastopu zime
    a boca de jarro iz neposredne bližine (strel)
    a pedir de boca, a qué quieres boca kot srce poželi
    boca a boca med štirimi očmi, ustno
    boca abajo na trebuhu (ležeč)
    boca arriba na hrbtu (ležeč)
    de boca en boca od ust do ust, javno
    de manos a boca nenadoma, nepričakovano
    ¡de boca! prazne besede!
    ¡punto en boca! tiho!
    callar la boca molčati
    no se le cae de la boca govori vedno (kar naprej) o isti stvari
    dice lo que se le viene a la boca na vsa usta pove, (kar misli)
    no decir esta boca es mía nobene besede reči
    estar pendiente de la boca de uno koga z veliko pozornostjo poslušati
    guardar la boca biti zmeren v jedi in pijači; zamolčati, ne izblekniti
    hablar por boca de otro delati po navodilih koga drugega
    hacer boca zbuditi apetit
    la boca se le hace agua sline se mu pocede
    írse de boca uiti, pobegniti (konj); nepremišljeno govoriti
    mentir con toda la boca v obraz lagati
    poner la boca al viento ničesar jesti ne imeti
    quitar a uno de la boca a/c komu nekaj z jezika sneti
    quitárselo uno de la boca od ust si pritrgati, da drugemu damo
    su boca es medida vaša želja je zame ukaz
    tener buena boca imeti dober okus (vino)
    torcer la boca usta zaviti, namrdniti se, nakremžiti se; nos vihati
    traer a. siempre en la boca kar naprej o istem govoriti
    en boca cerrada no entra(n) mosca(s) molčati je zlato
    por la boca muere el pez škoda človeka spametuje
    quien tiene boca, se equivoca motiti se je človeško
    traer en bocas a uno koga skozi zobe vleči
  • Canōpus2 (Canōpos) -ī, m (Κάνωπος) Kanop,

    1. egipt. božanstvo narave, ki so ga upodabljali kot trebušast vrč s človeško glavo (simbol reke Nila): O.

    2. zvezda v ozvezdju Arge (Argo), vidna le na jugu Evrope: Vitr., Lucan., Plin., M. (Cănŏpŏs).
  • Centaurus -ī, m (Κένταυρος) Kentaver

    1. po mitu so Kentavri sinovi lapitskega kralja Iksiona in Nefele, utelešenega oblaka (od tod nubigenae: V., O., Stat.). Homer jih omenja kot divje gorsko ljudstvo v Tesaliji; pozneje so si jih predstavljali s postavo, ki je imela zgoraj človeško, spodaj konjsko telo. V boju z Lapiti so pomrli na Piritojevi svatbi: Ci., V., O. idr., nobilis Centaurus (= Chiron) H.; Kentaver kot kip: Ci. Od tod adj. Centaurēus 3 (Κενταύρειος) kentavrski, Kentavrov (gen. pl.): rixa H. Centauricus 3 (Κενταυρικός) = Centaurēus: lustra Stat.

    2. pren.
    a) ozvezdje južnega neba: Ci. (Arat.), Hyg., Vitr.
    b) kot fem. (sc. navis) ime ladje: Centauro invehitur magnā V.
  • cheval [šəval] masculin konj; technique konjska moč; familier velika in močna ženska

    à cheval na konju, jahaje, jež
    à cheval sur un tronc d'abre jahaje na drevesnem deblu
    cette propriété est à cheval sur deux communes to posestvo leži v dveh občinah
    cheval alezan rjavec (konj)
    cheval-arçons konj (telovadno orodje)
    cheval à bascule gugaln konj
    cheval de bât, de charge, de somme tovorni konj; figuré človek, ki mu vse natovorijo
    cheval de bataille bojni konj; figuré konjiček, hobby; glavni argument; geslo
    cheval à la besogne, à l'ouvrage, pour le travail konj za delo, figuré neutrudljivo delavna oseba
    cheval de bois koza (telovadno orodje); pluriel vrtiljak
    cheval de carrosse kočijski konj, figuré surovež, grobijan
    cheval de chasse lovski konj
    cheval de course dirkalni konj
    cheval échappé (figuré) nepremišljen človek, predrznež, tvegavec
    cheval entier žrebec
    cheval de frise (militaire) španski jezdec (žična ovira)
    cheval de labour konj za oranje
    cheval marin morski konjiček
    cheval noir vranec
    cheval (de) pur sang čistokrven konj
    un vieux cheval de retour (populaire) za isti prestopek že večkrat kaznovan obtoženec
    cheval de selle jahalni konj
    cheval de trait vprežni konj
    cheval vapeur (CV, Cheval) konjska moč
    une quatre chevaux avto štirih konjskih moči
    (populaire) ce n'est pas le mauvais cheval on ni zloben
    (familier) c'est le bon (le mauvais) cheval (figuré) ta človek ima šanse (nima šans), da ...
    costume masculin, pantalon masculin de cheval jahalna obleka, jahalne hlače
    course féminin de chevaux konjske dirke
    crottin masculin de cheval konjska figa
    dressage masculin du cheval konjška dresura
    fièvre féminin de cheval (médecine) visoka temperatura
    homme masculin de cheval (strasten) jezdec, jahač
    remède masculin de cheval močno zdravilo, rigorozna metoda zdravljenja
    viande féminin de cheval konjsko meso
    aller à cheval, faire du cheval jezditi, gojiti jahalni šport
    arriver à cheval prijahati, prijezditi
    changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
    être à cheval jahaje sedeti, figuré jahati (sur les règles na pravilih)
    loger à pied et à cheval pod streho vzeti, prenočiti pešce in potnike na konju
    monter un cheval sans selle, à poil zajahati konja brez sedla
    monter à cheval zajahati konja
    monter sur ses grands chevaux vzkipeti; planiti kvišku, zviška gledati na koga
    partir à cheval odjezditi
    cela ne se trouve pas dans te pas d'un cheval to se ne najde kar na cesti, to ni lahko najti, dobiti (npr. veliko vsoto denarja)
    il n'est si bon cheval qui ne bronche (proverbe) motiti še je človeško
    à cheval donné on ne regarde pas à la bouche (ali: bride, dent) podarjenemu konju ne glej na zobe
  • cōnsistōrium -iī, n (cōnsistere)

    1. zbirališče, stekališče; pren.: c. libidinum lupanar Tert.

    2. occ.
    a) zemlja kot človeško bivališče: Tert.
    b) soba (kamra) za služabnike: Sid.
    c) cesarska posvetovalnica, cesarski kabinet: Aus., Amm., Cod. I.
  • cōnstellātiō -ōnis, f (cum in stella) stanje zvezd, ki navidezno vpliva na človeško usodo, konstelacija: Aug., Sid., fatalis Amm., alicuius constellationem colligere Amm. komu iz stanja zvezd prerokovati usodo.
  • costal moški spol velika vreča; polna vreča; stopa, tolkač

    esa es harina de otro costal to je nekaj čisto drugega
    estar hecho un costal de huesos biti suh ko trska
    no parecer costal de paja čvrst in mlad biti
    vaciar el costal vse izblebetati
    el costal de los pecados posoda (vreča) grehov (človeško telo)
  • creta f

    1. miner. glina, ilovica

    2. glinasti izdelek:
    creta umana pren., pesn. človeško telo
  • cristianamente avv. krščansko:
    trattare cristianamente il proprio simile pren. ravnati človeško, prijazno s svojim bližnjim
  • cubīle -is, n (cubāre)

    1. človeško ležišče, postelja: mihi est cubile terra Ci. (prim.: posteljo mi zemlja da, F. Levstik), inter … inermes in cubilibus suis oppressos illa caedes edatur L., fatigatis humus cubile erat Cu., plures in tabernis et cubilibus intercepti T.; pesn. sinekdoha ležišče = počivališče: ad ortūs solis ab Hesperio cubili H. od Hesperijevega počivališča = od zahoda (kjer sonce zaide, tako rekoč počivat), c. noctis Sen. tr.; occ.
    a) zakonska postelja: castum … servare cubile coniugis V., magnanimi Iovis ingratum ascendere cubile V., nec heri tetigit captiva cubile V., exspes inominata perprimat cubilia! H., temerare patrium cubile O., venerat (Faunus adulter) ad strati captata cubilia lecti O., sociare cubilia cum aliquo O., c. viduum O., an tu non orbum luxti deserta cubile … ? Cat., Eurynomen … occupat exesam curis castumque cubile servantem Val. Fl., nec dominae sanctum tetigisse cubile Val. Fl.;
    b) sinekdoha spalnica, čumnata: cum, quod ineas cubile, non sentis Ci., cubilia amplioris formae, quam pro corporum habitu Cu., cubili praepositus Amm. posteljnik.

    2. živalsko ležišče, leglo, lož, gnezdo, brlog: Pl., Sen. ph., Col., Mel., ut in cubilibus delitescant (bestiae) Ci., gallinae avesque reliquae … cubilia sibi nidosque construunt Ci., cubile ali cubilia catulorum, cubilia gallinarum Varr., his (alcibus) sunt arbores pro cubilibus C., fodēre cubilia talpae V., rimosa cubilia (apium) V., congesta cubilia blattis V., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., cubile canis, suis, vulpis Ph., fodere cubile Ph. (o lisici), excutere (vzdigniti) cubilibus feras Plin. iun.

    3. pren.
    a) pravo gnezdo (mesto), kjer kaj tiči, poseb. kako zlo: Albiana pecunia vestigiisne nobis odoranda est an ad ipsum cubile vobis ducibus venire possumus? Ci., ut omnes mortales istius avaritiae non iam vestigia, sed ipsa cubilia videre possint Ci., in ipsum veritatis descendere cubile Ambr.
    b) arhit. blazina ali stikališče kamnov, gredi (tramov) idr.: Vitr., Plin.
  • culmen -inis, n (prim. celsus in columen)

    I.

    1. vrh, najvišja točka, kopa: culmina Alpium C., c. montium Plin., c. Tarpeium Suet.; c. caeli Ci. (Arat.) nebesna kupola, po drugih zenit.

    2.
    a) arhit. sleme, zatrep: c. aedis Iovis L., tecti V., O., Cu., tecta domorum culmina V., tugurī congestum caespite culmen V., ruit alto a culmine Troia V. s svoje višine, villarum culmina fumant V., mersae culmina villae O., columen in summo fastigio culminis Vitr., c. domus Suet.; od tod slamnata (s slamo krita) koča: Sen. ph., in pesn. hiša: Val. Fl., Sen. tr.
    b) človeško teme: hominis L.

    3. pren. višek, vrhunec: a summo culmine fortunae L., summo de culmine lapsus Lucan., illum summo de culmine rerum morte petit Lucan., culmen omnium rerum tenere Plin., pars haec pervenit ad culmen Plin., summum c. Iovis Sil., c honoris mei Ap., auctoritatis Aug., regale Cl. knežja visokost.

    — II. pesn. bil, slama: durae culmen inane fabae O.
  • človešk|i [é] (-a, -o)

    1. menschlich, Menschen- (glas die Menschenstimme, rod das Menschengeschlecht, vek das Menschenalter, dolžnost die Menschenpflicht, kri das Menschenblut, pamet der Menschenverstand, podoba die Menschengestalt, sila die Menschenkraft, žrtev Menschenopfer, izgube Menschenverluste množina, dostojanstvo die Menschenwürde, meso das Menschenfleisch, življenje das Menschenleben)
    človeško bitje das Menschenwesen, das menschliche Wesen
    lovec na človeške glave der Kopfjäger
    otrok človeškega rodu das Menschenkind
    delo človeških rok das Menschenwerk/ein Werk von Menschenhand
    v enem človeškem veku innerhalb eines Menschenalters
    pravo človeška napaka menschliches Versagen
    storiti: vse kar je v človeški moči das Menschenmögliche, alles Menschenmögliche (tun)

    2. (človečen) menschlich, human

    3. (vreden človeka) menschenwürdig

    4. (podoben človeku) obnašanje: menschenartig

    5. figurativno (dostojen) cena: zivil
  • človéški human; man's

    človéško dostojanstvo human dignity, dignity of man
    človéška kri human blood
    človéška narava human nature
    človéško meso human flesh
    osnovne človekove pravice basic human rights
    človéška rasa race of men
    človéška ribica zoologija proteus anguineus, olm; aquatic salamander found in deep caves of the Slovene karst region
    človéški rod mankind; human race
    človéško življenje human life
    zdrava človéška pamet common sense, pogovorno horse sense, human understanding
    motiti se je človéško to err is human
  • človéški (-a -o) adj.

    1. umano, dell'uomo:
    človeško telo il corpo umano
    človeška narava la natura umana
    človeški rod genere umano

    2. (ki kaže pozitivne človeške lastnosti) umano:
    človeško ravnanje trattamento umano

    3. (ki ima za človeka značilne lastnosti) umano

    4. pren. (ki ustreza osnovnim potrebam človeka) umano, degno dell'uomo:
    živeti človeško življenje vivere una vita degna dell'uomo
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    v ta pragozd še ni stopila človeška noga nella foresta vergine l'uomo non ha messo piede
    zool. človeška ribica proteo (Proteus anguineus)
    PREGOVORI:
    motiti se je človeško sbagliare è umano
  • človéški humano

    človeško bitje ser m humano
    človeški rod género m humano; linaje m
    človeška ribica proteo m
    človeško ravnati s kom tratar con humanidad a alg
  • človéški prid., лю́дський прикм.; гума́нний прикм., лю́дяний прикм.
    • človéška ríbica європе́йський проте́й
    • človéško bítje люди́на