Franja

čebulček samostalnik
1. (čebula za seme) ▸ dughagyma
2. (čebulica za vzgojo rastlin) ▸ hagyma
Proti temu škodljivcu so odpornejše rastline, vzgojene iz čebulčkov, kot tiste, vzgojene iz semen. ▸ Ezzel a kártevővel szemben ellenállóbbak a hagymáról szaporított növények, mint a magról neveltek.

čebulic|a ženski spol (-e …) rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo die Zwiebel, die Blumenzwiebel
biserna čebulica rastlinstvo, botanika, agronomija in vrtnarstvo die Perlzwiebel
modra čebulica rastlinstvo, botanika Scilla: der Blaustern
morska čebulica rastlinstvo, botanika Scilla: der Blaustern, Urginea: die Meerzwiebel
pasja čebulica ➞ → pasja čebula

čebúlica (-e) f

1. dem. od čebula cipollina

2. bot. cipolla, bulbo:
tulipanova čebulica bulbo del tulipano

3. anat. bulbo:
dlačna, lasna čebulica bulbo pilifero

4. bot.
dvolistna morska čebulica scilla (Scilla bifolia)

česen samostalnik
(rastlina) ▸ fokhagymaPovezane iztočnice: divji česen

lȕk m, mn. lȕkovi
1. bijeli (beli) luk česen
2. crni, crveni luk čebula; drag si mi kao luk očima; na glavi luk tucati mučiti koga; ni luk jeo ni na luk mirisao delati se nedolžnega pri kaki stvari, aferi; udari tuk na luk spopadla, spoprijela sta se dva enako trmasta in žilava nasprotnika

mōly -yos, n (gr. μῶλυ) bot. móli(j)

1. bajno čarovno zelišče boga Hermesa zoper Kirkine čare, s črno korenino in belim cvetom (morda Allium nigrum Linn. črna čebula): O., Plin.

2. = morion „norčevska zel“, rastl. iz družine razhudnikovk: Plin.

opiti glagol
1. (o vinjenem stanju) ▸ berúg, lerészegedik, elbódulZ vinom se ne moreš opiti tako močno. ▸ Borral nem tudod magadat annyira leinni.
Cilj je jasen: tekmovalce opiti, prižgati kamero, nato pa samo čakati na dramo. ▸ A cél világos: leitatni a játékosokat, bekapcsolni a kamerát, utána pedig kivárni a drámát.
A veš tisto, ko toliko časa ne piješ alkohola, da te opije deci vina ob kosilu? ▸ Tudod, milyen az, amikor annyi ideig nem iszol, hogy az ebédnél elfogyasztott egy deci bortól is lerészegedsz?
Strupnina je seveda tudi alkohol, ki opije glavo. ▸ Az elbódító alkohol is méreganyag persze.

2. (povzročiti ugodno mentalno stanje) ▸ megbódít, elmámorít
Mi se bomo opili samo od zmage! ▸ Bennünket csak a győzelem mámorít el.
Njen vonj mu je opil razum. ▸ Az illata megbódította.

3. (o vsrkanju tekočine) ▸ teleiszik, beivódik
Ko se dobro zmehča in razpusti, dodamo lovorova lista, ščep sladkorja, solimo, popramo in postopoma zalivamo z rdečim vinskim kisom, da se čebula dobro opije tekočine. ▸ Miután alaposan megpuhul és felenged, hozzáadjuk a babérleveleket, egy csipetnyi cukrot, megsózzuk, megborsozzuk, és fokozatosan vörösborecettel öntözzük, hogy a hagyma jól teleigya magát a lével.
Tako majhne škampe bi žar ubil, sopara pa jih ni opila, čeprav je bila vinska. ▸ A grill tönkretette volna ezeket az apró garnélarákokat, de a gőz nem áztatta őket szét, még akkor sem, ha boros volt.

poor [púə] pridevnik (poorly prislov)
reven, ubog; skromen, pičel, nezadosten, nerodoviten (zemlja); slaboten, mršav, slab, suh
figurativno ubog (in v)
zaničevalno beden

to cut a poor figure revno izgledati
poor consolation slaba tolažba
a poor lookout slabo kaže
poor in spirit ubog v duhu
šaljivo poor man's treacle čebula
botanika poor man's weather-glass njivska kurja česnica
botanika poor man's cabbage zimska kreša
in my poor opinion po mojem skromnem mnenju
the poor reveži
poor white siromašen belec na jugu ZDA
poor me! jojmene!
poor little thing ubožec, revica
geologija poor rock jalovina

scille [sil] féminin, botanique

scille maritime morska čebula

spīca -ae, f (Ci., Cat., Plin., Serv. idr.) ali spīcum -ī, n (Varr. ap. Non., Ci., Non.) ali (pesn. in poznolat.) spīcus -ī, m (gl. pinna2) pravzaprav konica, ost, od tod

1. klas, poseb. žitni: spica cum oritur Varr., ad spicam perducere fruges Ci., fundit frugem spici ordine structam Ci., spicas desecare L., Cererem in spicis intercipit O., distendet spicis hordea plena Tib., est autem (sc. amarantus) spica purpurea verius quam flos Plin., spicas hordeaceas gerenti Ap.; preg.: in litus arenas, in segetem spicas, in mare fundat aquas O. (o čem nepotrebnem).

2. metaf. (o klasu podobnih stvareh)
a) Klas, svetla zvezda v ozvezdju Devica: Spicum illustre tenens splendenti corpore Virgo Ci. (poet.), spica, quam tenet virgo, exoritur Plin., spica Col.
b) (v obl. spica) konica, šop, starejše k(r)ozúlja rastlin: spica nardi Plin.; od tod rastline same, ki imajo klasasto konico (krozuljo): spica nardi P. Veg. sivka, lavendel, siváč, spica Cilissa O., Pr. žafran, rumenec, spica allii Col. čebula, luk.
c) spīcus crīnālis lasna igla, igla lásnica: M. poet.
d) spīca testācea „opečno klasje“ = opeka za klasat (klasast, klasju podoben) tlak, klasasti tlak iz opeke: Vitr.; soobl. (iz besednjaka kmetov) spēca -ae, f: Varr.

wenn temporal ko, kadar; konditional če, in irrealen Sätzen: ko; in Wunschsätzen: ko (bi) (wenn doch ko bi le); immer wenn vedno, kadar/če; konzessiv wenn auch pa če, (pa) četudi; wenn auch noch so pa če bi še tako ...; wenn schon če že; wenn das Wörtchen wenn nicht wär če bi čebula če ne imela

κρόμ(μ)υον, τό ep. ion. čebula, luk.

σκίλλα, ἡ morska čebula.

σχῖνος, ἡ 1. ion. mastika, mastikovo drevo. 2. morska čebula.