Franja

česati glagol
1. (urejati lase ali dlako) ▸ fésül, fésülködikČe imate dolge lase, jih ne češite mokrih, saj to še pospeši njihovo izpadanje. ▸ Ha hosszú a haja, ne fésülje nedvesen, mivel ez felgyorsítja a hajszálak tönkremenetelét.
Kratkodlakih psov seveda ni treba česati, moramo pa jih redno krtačiti. ▸ A rövidszőrű kutyákat nem szükséges fésülni, de rendszeresen ki kell kefélni a bundájukat.

2. (o vlaknih) ▸ fésül
3. (temeljito preiskovati) ▸ átfésül
Enote ministrstva za domovinsko varnost so začele česati teren in predvsem zračni prostor. ▸ A honvédelmi minisztérium alakulatai megkezdték a terep, elsősorban a légtér átfésülését.

čes|en [ê] moški spol (-na …) rastlinstvo, botanika der Knoblauch
glavica česna die Knoblauchzwiebel
stro(če)k česna die Knoblauchzehe
česen v prahu das Knoblauchpulver
maslo s česnom die Knoblauchbutter
vonj po česnu der Knoblauchgeruch

číst (-a -o)

A) adj.

1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura

2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura

3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida

4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto

5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia

6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari

B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale

člôvek (-éka) m pl. ljudje

1. uomo:
razlika med človekom in živaljo la differenza fra l'uomo e l'animale

2. (oseba) uomo:
človeka vredno življenje vita degna dell'uomo
(kot nagovor) ali te ni sram, človek božji! non ti vergogni, benedett'uomo!
pameten, pošten človek uomo saggio, onesto
(oseba kot nosilec časovno, krajevno itd. povezane skupine)
evropski, renesančni človek l'uomo europeo, del Rinascimento
gledališki, poslovni človek uomo di teatro, d'affari
delovni človek lavoratore

3. nareč. (zakonski mož) uomo, marito:
kje je tvoj človek? dov'è il tuo uomo, tuo marito?

4. (izraža nedoločeno osebo v zaimenski rabi) uno; si (impers.):
hudo je, če človek nima strehe è grave se uno è senza tetto, quando si è senza tetto
človek bi dejal, da to ni res uno direbbe che non è vero, direi che non è vero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
domač človek connazionale
publ. mali človek uomo della strada, uomo comune, uomo qualunque
pren. to je naš človek è uno dei nostri
bibl. prvi človek il primo uomo, Adamo
človek starega kova uomo di vecchio stampo
človek na mestu uomo, persona a posto; galantuomo
voj. človek žaba uomo rana, sommozzatore
jur. pravice človeka diritti dell'uomo
antr. pleistocenski človek uomo del pleistocene
človeku podobne opice scimmie ominidi
pren. živ človek ga ni videl non l'ha visto nessuno
pren. reči si vse, samo ne človek coprirsi d'insulti
PREGOVORI:
človek brez žene je kakor soba brez stene uomo senza moglie è uomo senza capo
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone e Dio dispone
človek se uči na napakah sbagliando s'impara
kakršen človek, takšna beseda gli uomini si conoscono al parlare, e le campane al suonare
kar trezen človek misli, pijan govori in vino veritas
obleka (ne) dela človeka l'abito (non) fa il monaco

čúden queer, uncommon, unusual; eccentric; strange; singular; odd; original; curious; VB žargon rum

kako čúdno! what a curious thing!
čúdna opazka a strange remark
to je čúdno that is strange
on je čúden patron he is a strange fellow
nič čúdnega, če... no wonder if...
na tem ni nič čúdnega there is nothing strange in (ali about) it
čudno (presenetljivo, za čuda) curiously enough, strange to say
čúdno se počutiti to feel strange
čúdno, da tega niste (ne bi bili) slišali strange that you should not have heard it
čúdno se sliši žargon it sounds rum
kakor se utegne zdeti čúdno... strange as it may appear...
zaklel je in nič čúdnega (če je) he swore and no wonder

čúdež miracle, wonder; prodigy

gospodarski čúdež economic miracle
delati čúdeže to work wonders (ali miracles); figurativno to produce rabbits out of a hat, to move mountains
razen če se zgodi čúdež, bi se zdaj zdelo, da se ne da nič napraviti barring a miracle it would now seem as if nothing can be done
čúdeži se utegnejo zgoditi (dogajati) (figurativno) pigs pl might fly

čúditi se to wonder (ob, nad about, at, da that); to be astonished (at, that); to be amazed (ali surprised) (at, that); to marvel (at, that)

čudim se ti you amaze me
temu se čudim that surprises me, I am astonished at that
stvar, ki sem se ji čudil a thing that made me wonder
ne bi se čudil, če bi on prišel I should not be surprised if he came
čudim se, da nisi nikoli slišal o tem I'm amazed you've never heard of it

čud|o srednji spol (-a …)

1. das Wunder (tehnično technisches), -wunder (naravno Naturwunder, svetovno Weltwunder)
čudo tehnike das Wunderwerk der Technik
sedem svetovnih čudes die sieben Weltwunder

2.
(pravo) čudo je/bo, če … es ist kaum zu erwarten, [daß] dass …
ni čudo, da es ist kein Wunder, [daß] dass
gledati koga kot deveto čudo (jemanden) wie ein Wundertier bestaunen

3.
figurativno prava čuda recht seltsame Sachen
figurativno doživeti čuda nekaj neprijetnega: sein blaues Wunder erleben

da (veznik) that (v predmetnih in osebkovih stavkih se često izpušča)

z namenom, da bi (in order) that
da ne bi lest, but
da le, samó da (če le) provided (that)
takó da so that, so as to + nedoločnik
kakor da, kot da as though
slišal sem, da je bolan I heard (that) he was ill
mislim, da bo prišel I believe (that) he will come
gotovo je, da je kriv it is certain (that) he is guilty
res je, da ni bil tam it is true (that) he was not there
recimo, da pride danes suppose (ali supposing) he comes today
jémo, da bi mogli živeti we eat that we may live
preberite to dvakrat, da ne pozabite! read it twice lest you forget it!
; ni še tako pozno, da naši sorodniki ne bi mogli še priti it is not too late for our relatives to come
bila je tako prijazna, da mi je pisala pismo she was so kind as to write me a letter
tu ni človeka, da ga jaz ne bi poznal po imenu there is no one here (whom) I could not name, there is no one here whose name I do not know
nikoli ne pride, da si ne bi izposodil denarja od mene he never comes without borrowing money from me
da on ni bil tako priseben, bi nas bilo razneslo vse na kosce but for his presence of mind, we might all have been blown to pieces
nikoli ne dežuje, da ne bi lilo (= nesreča ne pride nikoli sama) it never rains but it pours

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

dalj

1. (bolj daleč) weiter

2. (več časa) länger
že dalj kot schon länger als
dalj časa länger/längere Zeit
če traja X dalj časa bei längerer Andauer des X

dáti dajáti to give; (podariti) to present with, to give away; (podati) to hand on, to present, to turn over; (dodeliti) to allot, to assign, to apportion; (vročiti) to hand (over), to deliver; (karte) to deal

dáti, dajáti nazaj to give back, to restore; (podeliti) to grant, to accord, to award, ZDA to donate (to); gledališče to stage, to perform; (ponuditi) to offer; (dobaviti) to deliver, to furnish, to supply; (donašati) to yield, (sadove) to bear, to produce; (naslov) to bestow on, to confer something upon someone
dáti, dajáti naprej to pass on
ne (hoteti) dáti, dajáti to refuse, to withhold
dana veličina a given magnitude
če sta A in B dana, sledi, daje C... given A and B, C follows...
v danem primeru (če je tako) in that case; should the need arise; if need be; if so
dáti, dajáti duška (svoji jezi) to give vent (to one's anger)
dáti, dajáti prav komu to agree with someone, to concede the point
dáti, dajáti vsakemu svoje to give everyone his due
daj mu, kar je njegovega! give him his due!
ti bom že dal! I'll give it you!
daj to na mizo! put it on the table!
daj bog! God grant!
ne daj bog! God forbid!
kaj dajejo nocoj v gledališču? what's on at the theatre this evening?
to (gledališko) igro so dajali tri mesece the play ran for three months
dal sem mu roko I shook hands with him
moram da(ja)ti dober zgled I must set a good example
po čem dajete (koliko stane)...? what is your price for, what do you charge for...?
nič se ne da napraviti there is nothing to be done
dáti, dajáti na znanje komu to let someone know
dáti, dajáti na svetlo to publish, to edit
dáti, dajáti mnogo na to make much of, to think the world of
mnogo da na svojo zunanjost he pays great attention to his personal appearance
malo, nič ne dáti, dajáti na kaj to regard as worthless, not to give a brass farthing for
on ne da nič na moj nasvet he sets no value upon my advice
dal se je oslepariti, ogoljufati he let (ali allowed ali suffered) himself to be cheated
dam si striči lase I have (ali I get) my hair cut
kje si dajete delat obleke? where do you have your clothes made?
dáti, dajáti svojo besedo to pledge one's word
to mi daje misliti! that makes me wonder!
na to ne dam pečenega groša (nič) I don't give a hoot about that
dal sem si mnogo truda I took great pains
dáti, dajáti od sebe (ton) to utter
ne da se mi... I don't feel like, I am unwilling (ali loath ali disinclined) to...
ne da se mi brati I don't feel like reading, I am loath (ali unwilling) to read
(to) se ne da zanikati there's no denying (it)
dáti, dajáti se spoznati, prepoznati to make oneself known
dajati je lepše kot jemati it is better to give than to receive
dáti, dajáti življenje za to sacrifice one's life for
dvakrat da, kdor hitro da he gives twice who gives in a trice; arhaično while the grass grows the steed starves

dáti (dám)

A) perf. ➞ dajati

1. dare:
dati komu jesti, piti dar da mangiare, da bere a qcn.
dati komu besedo dare a qcn. la parola
dati na izbiro dare da scegliere, mettere a disposizione
dati vbogajme dare, fare l'elemosina
dati na vpogled dare in visione

2. (ustvariti čemu kako lastnost) dare:
dati (besedi) nov pomen dare (alla parola) un nuovo significato
dati čemu neko obliko dare a qcs. una forma

3. (napraviti, da pride kaj kam z določenim namenom):
dati predlog na glasovanje mettere la proposta ai voti
dati čevlje v popravilo dare da aggiustare, far aggiustare le scarpe
dati osnutek zakona v razpravo mettere in discussione la bozza di legge
dati otroka v šolo mandare il bambino a scuola
dati na trg lanciare sul mercato
dati delat obleko far fare il vestito
dati se operirati, ostriči farsi operare, tagliarsi i capelli

4. pog. (plačati) dare, pagare:
dati na račun pagare in conto

5. (ustvariti kaj kot rezultat sposobnosti, dejanja)
polje je dalo obilen pridelek il campo ha dato un ricco raccolto
dati dober, slab zgled dare il buon, il cattivo esempio
dati povod dare lo spunto; dar motivo, dare il pretesto

6. (z oslabljenim pomenom z glagolskim samostalnikom):
dati brco, klofuto dare un calcio, uno schiaffo
dati kazen punire
dati pomoč dare aiuto, aiutare
dati prisego prestare giuramento, giurare
dati izjavo dichiarare
dati obljubo promettere
dati na posodo dare in prestito, prestare
dati častno besedo dare la parola d'onore

7. (napraviti, da pride kaj na pravo mesto) dare, mettere:
dati proč mettere via, da parte
dati v zapisnik mettere a verbale
dati v oklepaj mettere tra parentesi
pren. prosim, dajte mi gospo XY (k telefonu) mi chiama, mi passa, per cortesia, la signora XY?

8. pren. dati na:
dati nase avere un'alta opinione di se
veliko, malo dati na kaj attribuire grande, poca, nessuna importanza a qcs.

9. (z nedoločnikom, ukazati, naročiti)
dati poklicati chiamare, far venire
dati prinesti far portare

10. (v medmetni rabi, v zvezi z 'Bog'):
če Bog da, se bomo kmalu videli se Dio vuole ci rivediamo presto
Bog ne daj, da bi storil kaj takega Dio ce ne guardi che tu faccia cose del genere
Bog daj srečo! buon pro' (ti, vi) faccia!
Bog daj zdravje! salute!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
beseda da besedo una parola tira l'altra
nikomur ne dati blizu essere inavvicinabile, scontroso
pren. dati duška jezi, veselju sfogare la propria rabbia, gioia
dati roko v ogenj za koga mettere la mano sul fuoco per qcn.
dati otroku življenje mettere alla luce, partorire un bambino
pog. pren. dati jih komu po grbi suonarle a qcn. di santa ragione
pog. dati se ljudem v zobe far parlare di se, essere lo zimbello della gente
pog. dati komu eno okrog ušes dare uno schiaffo a qcn.
dati si opraviti (okoli) darsi da fare (attorno a)
dati komu popra, vetra fargliela pagare a qcn. pigliare a schiaffi qcn.
pren. ti bom že dal me la pagherai!
pren. dati dušo za koga, kaj essere pronto a dare l'anima per qcn., qcs.
dati komu košarico rifiutare l'invito a ballare; respingere una proposta matrimoniale
pog. dati komu mir lasciare qcn. in pace, non disturbare, non scocciare qcn.
dati proste roke dare mano libera
pog. dati čez vomitare
pog. dati posestvo komu čez cedere, trascrivere il podere a
ne dati komu do besede non permettere a qcn. di parlare, di dire la sua
ne dati besede, glasu od sebe non aprir bocca; non farsi vivo
pog. dati nov sod na pipo spillare la botte nuova
pog. dati kaj na stran mettere qcs. da parte, fare qualche risparmio
dati na znanje riferire, rendere noto
pog. dati ga na zob trincare
pren. dati koga pod ključ mettere qcn. in gattabuia
pog. pren. dati jih komu pod nos dare a intendere a qcn., cantarle a qcn.
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco; avere la meglio su qcn.
pren. ne vem, kam bi se dal od dolgega časa non so cosa fare dalla noia
dati komu prav dare ragione a qcn.
pog. veliko dati skozi soffrire, sopportare molto
rel. dati odvezo dare l'assoluzione
šah. dati šah mat dare scacco matto
teči, kar noge dajo correre a gambe levate
PREGOVORI:
obljubiti in dati je preveč chi molto promette poco mantiene
čič ne da nič, stalo pa malo chi sta con le mani in mano, ha poco oggi e niente domani
dvakrat da, kdor hitro da non sa donare chi tarda a dare

B) dàti se (dàm se) perf. refl. (z nedoločnikom izraža osebkovo dovolitev, da se z njim kaj zgodi) farsi, lasciarsi:
dati se pregovoriti lasciarsi convincere
ne dajte se motiti non si scomodino!
pog. dati se kaj videti farsi vedere, farsi vivo
impers. pren. ne dati se non aver voglia
se mi ne da non ho voglia
ne daj se! forza! coraggio!
impers. ne dati se povedati non potersi dire, descrivere

davkoplačevalec samostalnik
pogosto v množini (kdor plačuje davke) ▸ adófizető, adózóZapor ameriške davkoplačevalce stane skoraj pol milijarde dolarjev na leto. ▸ A börtön az amerikai adófizetőknek éves szinten majdnem félmilliárd dollárjába kerül.
Če ne bo gospodarske rasti, bodo davkoplačevalci in podjetja še bolj obremenjeni. ▸ Ha nem lesz gazdasági növekedés, az még nagyobb terhet ró az adófizetőkre és a vállalatokra.

delováti (-újem) imperf.

1. agire:
strup je začel takoj delovati il veleno comiciò ad agire subito, l'azione del veleno si fece subito sentire

2. (prenašati vpliv na kaj) agire, avere effetto:
ne vem, če so njegove vzpodbudne besede kaj delovale non so se le sue parole di incoraggiamento abbiano avuto qualche effetto

3. (opravljati delo na nekem področju) operare, lavorare, essere attivo:
javno delovati essere attivo nella vita pubblica

4. (biti v delovnem stanju) funzionare, essere in funzione:
prezračevalna naprava ne deluje l'impianto di areazione non funziona

deltoid samostalnik
1. geometrija (geometrijski lik) ▸ deltoid
2. anatomija (mišica) ▸ deltoid
Če so zadnje deltoidne mišice šibke, se to pozna pri količini dela, ki ga lahko opravijo prednji in ramenski deltoidi. ▸ Ha a hátsó deltoidizmok gyengék, az meglátszik az elülső deltoidok és a váll deltoidizmai által elvégezhető munka mennyiségében.

desét numer. (tudi inv.)

1. dieci:
(v samostalniški rabi) 5 + 5 je deset 5 + 5 fa dieci
ura je deset sono le dieci
(v prilastkovi rabi) deset prstov dieci dita
knjiga v deset(ih) zvezkih opera in dieci volumi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
rel. deset božjih zapovedi i dieci comandamenti
stanovati na Cankarjevi deset abitare in via Cankar, 10
šol. pri izpitu dobiti oceno deset prendere un dieci all'esame

2. pren. (za izražanje večje količine) molto, cento, mille:
deset let ga že nisem videl non lo vedo da cent'anni
lahko si oblizne deset prstov, če può essere arcicontento, se...
igre srčna, pikova, karova, križeva deset il dieci di cuori, di picche, di quadri, di fiori
PREGOVORI:
kdor molči, desetim odgovori il silenzio è d'oro, la parola d'argento

desetkrat prislov
1. (o desetih ponovitvah) ▸ tízszerPred vsako uporabo steklenico vsakič desetkrat pretresemo. ▸ Minden használat előtt tízszer rázza fel a flakont.
Vinsko trto moramo škropiti petnajstkrat na leto, jablane desetkrat na leto. ▸ A szőlőt évente tizenötször, az almafákat pedig tízszer kell megpermeteznünk.

2. (o razmerju) ▸ tízszerZa projekt od države dobimo desetkrat manj kot podobni projekti v npr. Nemčiji. ▸ A projektre tízszer kevesebbet kapunk az államtól, mint a hasonló projektek például Németországban.
Število zaupnih dokumentov se je v ZDA prejšnja leta povečalo za desetkrat. ▸ A bizalmas dokumentumok száma az USA-ban az előző években megtízszereződött.

3. izraža poudarek (o visoki stopnji) ▸ tízszer
In vsaka šala je postala desetkrat bolj smešna, če si bil slaven. ▸ Minden vicc tízszer viccesebb volt, ha híres voltál.
Po njem je lezla velika kača, ki je desetkrat bolj strupena od kobre. ▸ A kobránál tízszer mérgezőbb, nagy kígyó mászott rajta.
Ni pomembno, da imajo izdelki ali podjetje lepo ime - desetkrat pomembneje je, da podjetje raste in da se trgi v posameznih regijah razvijajo. ▸ Nem fontos, hogy a termékeknek vagy a vállalatnak szép neve legyen – tízszer fontosabb, hogy a vállalat növekedjen és az egyes régiókban fejlődjön a piaca.

deževati glagol
1. v 3. osebi (o dežju) ▸ esik, esik az esőČe bo deževalo, prireditev odpade. ▸ Ha esik, elmarad a rendezvény.

2. v 3. osebi (o predmetih) ▸ záporoz
Delci asteroidov dežujejo z neba. ▸ Aszteroiddarabok záporoztak az égből.
Bombe so deževale na mesto. ▸ Bombák záporoztak a városra.

3. v 3. osebi (zgrinjati se) ▸ záporozNaenkrat so ideje pričele kar deževati. ▸ Az elképzelések elkezdtek egyszerre záporozni.
Obsodbe dežujejo z leve in desne. ▸ kontrastivno zanimivo Jobbról-balról bombázzák a bírálataikkal.

diferencialna diagnoza stalna zveza
medicina (razpoznavanje bolezni) ▸ differenciáldiagnózis
Diferencialna diagnoza se lahko nekoliko zaplete, če pri osebi prihaja samo do bruhanja ali pa samo do driske (in ne obojega hkrati). ▸ A differenciáldiagnózist megnehezítheti, ha a betegnél csak hányás vagy csak hasmenés jelentkezik (nem pedig mindkettő).