pintado pisan, mnogobarven; pik; čast, prižast
 el más pintado (fam) najpametnejši
 papel pintado tapetni papir
 eso viene (como) pintado to pride kot poklicano
 no poder ver a uno ni pintado ne moči koga prenašati
 que ni pintado lep, izvrsten, odličen
 ¡pintado! sveže pobarvano!
 Zadetki iskanja
-  pír -a m pir, čast, gozba, svadba: povabiti, priti na pir
-  pȍčāst ž čast, počastitev: odati komu počast izkazati komu čast; vojska je odala počast onima koji su za slobodu izginuli
-  pogostítev -tve ž čast, ugošćenje
-  pogoščénje s čast, ugošćenje
-  poséčki -ov m mn. dijal. čast, gozba pri kraju košnje
-  prēgio m (pl. -gi)
 1. vrednost, kvaliteta, odlika:
 valutare con obiettività i pregi e i difetti nepristransko presoditi odlike in pomanjkljivosti
 2. čast, sloves:
 avere gran pregio biti visoko čislan
 farsi pregio di qcs. biti s čim počaščen
 salire in pregio pridobiti si sloves
 tenere in pregio ceniti, čislati
-  prez (množina: -ces) moški spol/ženski spol slava, čast
-  pride1 [práid] samostalnik
 ponos, ošabnost, napuh; dika, čast; razcvet, višek, sijaj, lepota; krdelo (levov)
 false pride lažen ponos
 proper pride opravičen ponos
 pride of place častno mesto, figurativno prednost; zaničevalno vzvišenost
 peacock in his pride pav z razširjenim repom
 to take (a) pride in biti ponosen na kaj
 in the pride of the season na višku sezone
 in the pride of one's youth v cvetu mladosti
 pride of the morning lepota jutra
-  protectorate [prətéktərit] samostalnik
 protektorat, ozemlje pod zaščito; čast, položaj protektorja
-  pudor -ōris, m (pudēre)
 1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.
 2. occ.
 a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
 b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
 c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.
 3. meton.
 a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
 b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
 c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
 d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.
-  punto moški spol točka, pika; trenutek; mesto; parkirišče za fijakarje ali taksije; čast; stopnja, višina; šiv, vbod; trikotažno blago, pletenine; pavza, počivanje; (sodne) počitnice; vzetek; nekoliko, malce, malenkost; zaključek
 punto de admiración klicaj
 punto de aguja, punto de media pletenje
 punto de apoyo oporišče
 punto de base opora, oporišče
 ¡punto! ¡punto en boca! tiho!
 punto céntrico središče; glavni smoter
 punto de cita kraj sestanka
 punto y coma podpičje
 punto de congelación ledišče
 punto de contacto stična točka
 punto culminante vrhunska točka, višek
 punto de detención oporišče; vzrok
 punto de disputa sporna točka
 punto de ebullición vrelišče
 punto (filipino) pameten človek; premetenec
 punto de fusión tališče
 punto de honor stališče časti, stvar časti
 punto interrogante vprašaj
 punto de intersección sečišče
 punto de observación opazovališče
 punto de parada stajališče za fijakarje
 ¡punto redondo! tiho o tem!
 punto de salida, punto de partida izhodišče; jedro
 punto de vista vidik, stališče
 colcha de punto pletena posteljna odeja
 géneros, artículos de punto pletenine
 hombre de punto poštenjak
 traje de punto pletena obleka
 punto más o menos približno, okrog
 punto menos (que) skoraj
 escritor y punto menos que compositor pisatelj in skoraj tudi skladatelj
 a punto gotov, izgotovljen, pripravljen (jed)
 a (buen) punto o pravem času, začasa, ravno prav
 a punto fijo ob določenem času, točno
 a punto de guerra v vojni pripravljenosti
 a punto de salir pripravljen za potovanje
 a tal punto que... tako (zelo), da ...
 al punto takoj; nenadoma
 de punto pleten
 de punto en punto vedno bolj, vidno, očitno
 de todo punto popolnoma; v vsakem pogledu
 de todo punto imposible popolnoma nemogoče
 en punto točno, natančno
 a las tres en punto točno ob treh
 en punto a, en punto de kar zadeva, kar se tiče
 en mal punto o nepravem času
 hasta el punto de (que) tako da
 hasta qué punto v kolikor
 hasta cierto punto tako rekoč, tako nekako
 por punto general v splošnem, sploh
 un punto nekaj
 un punto mejor nekaj boljši
 bajar de punto propadati, rakovo pot iti
 bajar el punto (a) omiliti, oslabiti
 dar en el punto zadeti na težavno točko; zadeti cilj; dobiti
 dar (ali hacer) punto (a) zaključiti, do konca izpeljati
 darse un punto en la boca (fig) jezik za zobmi držati, molčati
 no darse punto de reposo nobenega počitka si ne privoščiti, neutruden biti
 dejar las cosas en su punto stvar kar najbolje opraviti; pravično ravnati; urediti stvar, v red spraviti
 es un punto terrible s tem se ni šaliti, to je nevarna stvar
 estar a punto gotov biti, pripravljen biti (jed); zrel biti (sadje)
 ahí está el punto (fig) za tem grmom tiči zajec
 no falta ni punto ni coma tu ne manjka niti pika na i
 llegar a punto o pravem času priti
 no perder punto zelo previdno ravnati ali postopati
 poner punto final a la conversación končati razgovor
 poner a punto v pripravljenost dejati
 poner en su punto a/c lotiti se česa na pravem koncu; nekaj pravilno oceniti; popraviti
 sin faltar (ali quitar) punto (ni coma) (fig) natančno, obširno, podrobno
 quedar en su punto resnici ustrezati
 saber a punto gotovo vedeti
 subir de punto više se povzpeti; zvišati; izpopolniti se
 tener a punto imeti pripravljeno
 tocar el punto sensible (a) koga v živo zadeti
 ¡cada cosa en su punto! vse kar je prav!
 tomar el punto meriti na, ciljati
 vigilar el punto (del arroz) paziti na kuhanje (riža)
 y ¡punto concluido! in konec s tem! dovolj! nobene besede več!
 puntos pl petlje
 dos puntos dvopičje
 puntos suspensivos pomišljaji (pike) (ločilo)
 los cuatro puntos (cardinales) štiri strani neba
 línea de puntos pikčasta črta
 por puntos vsak hip; vidno, očitno
 andar en puntos prepirati se
 poner los puntos muy altos čezmerne zahteve staviti
 puesto en sus puntos postaven; v redu
 vencer (batir) por puntos zmagati (potolči) po točkah
 ¡vamos por puntos! govorimo razumno, ne prenaglimo se!
-  quality [kwɔ́liti] samostalnik
 lastnost svojstvo; kakovost, vrednost
 (tudi ekonomija) kvaliteta, prvorazrednost; vrsta; imenitnost, odličnost
 arhaično visoka družba, stan, čast
 glasba barva zvoka
 in quality kvalitativen, po kakovosti, po vrednosti
 in the quality of kot, v svojstvu
 quality goods kvalitetno blago
 to have quality odlikovati se, biti kvaliteten
 people of quality visoka družba
-  rank1 [ræŋk] samostalnik
 red, niz, vrsta (vojakov); čin, rang, čast; plast, sloj; stopnja, razred; družbeni položaj, mesto; veliko število ("vojska"); (šah) poprečna polja
 the ranks vojska navadni vojaki (v nasprotju s častniki)
 the rank and file ljudstvo, preprosti, navadni ljudje
 of the first rank prvovrsten, prvorazreden
 rank of cabs vrsta kočij, taksijev
 rank of general generalski čin
 rank and fashion imenitna družba
 the rank of workers masa, "vojska" delavcev
 a cab-rank, taxi rank parkirni prostor za taksije
 people of all ranks ljudje vseh slojev, razredov
 persons of high rank plemiči, plemstvo; ugledne osebe
 pride of rank stanovska zavest (čut)
 to break the enemy's ranks and files predreti sovražnikove vrste
 to join the ranks stopiti v vojsko
 to keep rank ostati v vrsti
 to pull one's rank on izkoriščati svoj položaj in čezmerno ukazovati (podrejenim)
 to quit the ranks stopiti iz vrste; dezertirati
 to reduce to the ranks vojska vzeti (komu) čin, degradirati (podčastnika) v navadnega vojaka
 to rise from the ranks iz navadnega vojaka postati (pod)častnik; z nizkega (družbenega) položaja se visoko povzpeti
 to take rank with the best spadati k najboljšim
 to take rank with s.o. biti v isti vrsti s kom, biti enakovreden komu
-  rēgnum -ī, n (regere, rēx)
 1. vlada(nje), vladarstvo, vladavina, neomejena oblast: alicui regnum deferre C., regnum concutere L., regni cupiditate inductus C. iz želje po oblasti, iz vladoželjnosti, iz vladohlepja; metaf.: nec regna vini sortiere H. = gr. ἀρχιποσία predsedstvo pri popivki, stoloravnateljstvo, sub regno Cinarae H. ko je imela Cinara (Kinara) oblast nad menoj, regnum lusu sortiri T., sub regno tibi esse omnes animi partes Ci., si aliquid regni est in carmine O. moč.
 2. kraljestvo, kraljevanje, kraljevska oblast in čast, kraljevski prestol: regnum agere, affectare L., privatus regnum est adeptus (sc. Cyrus) N., regnum Numidiae S., ei regnum dare N. koga narediti (postaviti) za kralja, naspr. regnum alicui adimere ali eripere Ci., C., Cu., Eutr. koga vreči (pahniti) s prestola, komu vzeti kraljestvo (kraljevsko oblast); occ. kraljev(sk)a hiša (rodovina), kraljeva stolica (prestolnica): propter necessitudines regni C. zaradi njegovih zvez s kraljevo hišo, hoc regnum dea gentibus esse tendit V. glavno mesto sveta.
 3. v negativnem pomenu vlada(nje) = samovlada, samovladje, samodrštvo, samodržje, tiranstvo, tiranija, tiranska (nad)oblast, trinoštvo, samosilje, samosilstvo, samosilništvo: cum Timophanes tyrannidem occupasset et (sc. Timoleon) particeps regni posset esse N., regnum petere, appetere, occupare Ci., Dionysius regnum filio reliquit N., crimen regni O., in plebe Romana regnum exercere L. zatirati, trinoško vladati, hoc vero regnum est et ferri nullo pacto potest Ci., regnum iudiciorum, forense Ci.
 4. meton.
 a) država, kraljestvo, kraljevina: omnes urbes, agri, regna denique venierunt Ci., fines regni C., patrio regno pulsus L., regnum caelorum Hier. nebeško kraljestvo; pesn.: cerea regna V. lončki (prim. rex apum), Cerberus regna (sc. Ditis) personat V. podzemeljsko kraljestvo, kraljestvo senc (sence in teme (temine)).
 b) metaf. področje, posestvo, last, lastnina, svojina: nisi hic in tuo regno essemus Ci., mea regna videns mirabor aristas V., deserta regna pastorum V.
 c) regna = reges vladarji, oblastniki, mogočniki, mogočneži, mogočnjaki: Stat.
-  reputability [repjutəbíliti] samostalnik
 sloves, uglednost, častivrednost; čast, poštenost
-  reputation [repjutéišən] samostalnik
 sloves, ugled, ime, glas, čast, slava, reputacija
 in spite of his reputation kljub njegovemu slovesu
 to have a reputation for biti (po)znan, slaven, na glasu zaradi česa
 not to justify one's reputation ne upravičiti svojega slovesa, ne delati časti svojemu imenu
 to live up to one's reputation izpolniti vsa pričakovanja
 to save (to lose, to ruin) one's reputation rešiti (izgubiti, uničiti) svoj dober glas
-  réputation [repütasjɔ̃] féminin sloves, dober glas; ugled, čast
 bonne, mauvaise réputation dober, slab glas (sloves)
 réputation mondiale svetoven sloves
 avoir la réputation (d'être avare) biti na glasu (kot skopuh)
 connaître quelqu'un de réputation poznati koga po njegovem slovesu
 être en réputation biti ugleden, nekaj veljati
 perdre quelqu'un de réputation spraviti koga ob dober glas, razvpiti koga
 acquérir de la réputation pridobiti si sloves
 compromettre la réputation de quelqu'un kompromitirati koga, spraviti koga ob čast
 jouir d'une excellente réputation uživati izvrsten ugled
 individu masculin sans réputation človek brez časti
 perdre sa réputation izgubiti svoj ugled
-  respectability [rispektəbíliti] samostalnik
 čast, ugled, dostojna zunanja podoba; videz; konvencionalnost, ozir do konvencionalnosti, etiketa
 množina ugledne osebe, veljaki, odličniki
 to observe the respectabilities držati se etikete
-  respetuosidad ženski spol častitljivost, dostojanstvo, čast