Franja

Zadetki iskanja

  • ophiolatry [ɔfiɔ́lətri] samostalnik
    čaščenje kač
  • orgia (Orgia) -ōrum, n (gr. τὰ ὄργια)

    1. órgije, nočno tajno praznovanje Bakhu na čast, Bakhov praznik, Bakhovo slavje: Pl., O., V., Cat., Sen. tr.

    2. metaf.
    a) vsako tajno bogočastje, tajno čaščenje, tajno bogoslužje, tajno praznovanje: Iuv., Stat.
    b) tajnosti, skrivnosti: naturae Col., Itala orgia per Graios ferre choras Pr. ljubezenske skrivnosti v latinskem jeziku.
  • plutolatry [plu:tɔ́lətri] samostalnik
    čaščenje denarja
  • pyrolatry [pairɔ́lətri] samostalnik
    čaščenje ognja
  • Reliquienverehrung, die, čaščenje relikvij
  • solarism [sóulərizəm] samostalnik
    solarizem, čaščenje sonca
  • Sonnenanbetung, die, čaščenje sonca, kult sonca
  • super-stitiō -ōnis, f (super in stāre; prim. superstes)

    I. pozivanje za pričo, sklicevanje na pričo, vežoča (obvezujoča) prisega, (za)rotitev, prisega, starejše rotba: adiuro Stygii caput inplacabile fontis, una superstitio superis, quae reddita divis V.

    II.

    1. vraža, blodna vera, prazna vera, babja vera, praznoverje, praznoverni strah, praznoverna bojazen, nabožno (pobožno) sanjaštvo, versko navdušenje, verska prenapetost, verski fanatizem: Gell., Lact., Amm., Serv. idr., superstitionem a religione maiores nostri separaverunt Ci., neque intellegit pietate et religione … deorum mentes, non contaminata superstitione … posse placari Ci., huic barbarae superstitioni resistere Ci., superstitio anilis, superstitiones aniles Ci., ipse capti quadam superstitione animi L., tristis superstitio H., magna O., vana V., Sil., superstitio error insanus est Sen. ph.

    2. meton.
    a) praznoverje, v pl. vraže, praznoverni običaji ali obredi, vražno, tajnostno (skrivno) bogoslužje, skrivni (skrivnostni) obredi, skrivno čaščenje (češčenje), kult, religija: exitiabilis superstitio T. (o krščanstvu), quaenam illa superstitio, quod numen, interrogat T., superstitio Iudaica Q., Icti., vana (sc. Isidis) Suet., privata superstitio geniti apud ipsos Herculis Iust., religio veri dei cultus est, superstitio falsi Lact., hostes operati superstitionibus L., superstitiones magicae T., multae vetustis superstitionibus fidebant T., novas superstitiones introducere Q. (o Sokratu).
    b) (v blagem pomenu) pobožno vzdušje, verski duh, bogočastje, bogoslužje: superstitione facile est liberare, cum sustuleris vim deorum Ci., in superstitionibus ac cura deorum praecipua omnibus veneratio est Iust.
    c) sveti strah, ki ga kaj vzbuja, svetost: templi Iust.; occ. (brez verskega pomena): superstitione quadam virtutis teneri Sen. ph., superstitione praeceptorum … trahi Q.
  • Totenehrung, die, čaščenje mrtvih
  • zoolatria f relig. čaščenje živali, zoolatrija
  • zoolatrico agg. (m pl. -ci) relig. ki se nanaša na čaščenje živali
  • zoolatry [zouɔ́lətri] samostalnik
    religija oboževanje živali, čaščenje živali
  • adoracija samostalnik
    religija (čaščenje) ▸ adoráció, hódolat, bálványozás
  • augustus 3, adv. -e (augēre)

    1. posvečen, svet; kot adv. = spoštljivo: augusto augurio postquam inclita condita Roma est Enn. ap. Varr., locus Ci., Eleusin sancta illa et augusta Ci., sanctus augustusque fons Ci., templum augustum, augustissimum L. sveto, presveto, augusta vocantur templa sacerdotum rite dicata manu O., fanum L., sedes V., arae augustiores Plin. iun., quos (deos) auguste omnes sancteque veneramur Ci. s sveto spoštljivostjo, quod de religione dici possit augustius Ci. s svetejšo spoštljivostjo.

    2. pren. častitljiv, veličasten, veličanstven, vzvišen: habitus formaque viri aliquantum amplior augustiorque humanā L., ornatus habitusque humano augustior L., augustissima vestis L., habitu se augustiorem... fecit L. Od tod Augustus -ī, m (gr. Σεβαστός) Častitljivi, Veličastni, Vzvišeni, častni naslov Gaja Julija Cezarja Oktavijana, nadel mu ga je senat ob začetku njegove samovlade dne 17. I. l. 27 po nasvetu Lucija Munacija Planka: T., Suet., Fl.; preg.: Augusto felicior, Traiano melior Eutr. Iz naslova je nastal naziv s pomenom „presvetli“, „cesar“, „cesarost“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“ (prim. Caesar = „cesar“, nem. „ Kaiser“, Carolus = „kralj“): Iuppiter arces temperat aetherias...: terra sub Augusto O. Ta naslov je prešel na vse poznejše rim. cesarje: Vell.; po cesarju Probu tudi perpetuus Augustus: Eutr.; pozneje še semper Augustus, po naše = vselej nosilec vladarstva“; v pl.: Magnos et Felices et Augustos diximus Sen. ph. enega smo imenovali Velikega, drugega Srečnega, tretjega Presvetlega. Kot fem. Augusta -ae Avgusta = „presvetla“, „cesarica“, „cesarsko veličanstvo“, „cesarska visokost“, naslov najprej Avgustove soproge Livije: T., potem sploh cesarskih soprog, mater, hčera in sester: Iuv., Plin. iun., Suet., (Vitellius) matrem complexus Augustae nomine honoravit T. Od tod

    I. adj.

    1. Augustus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: Vell., pax O. od Avgusta povrnjen, na novo pridobljen, domus Augusta O. cesarska hiša (rodovina), cesarski rod, nomen, numen O., mensis Augustus Iuv. (prej mensis Sextīlis) mesec avgust, t.j. veliki srpan, imenovan po cesarju Avgustu: Kalendae Col., Plin., Idus Mart., aula Mart., laurus Plin., ficus Macr.; subst. Augusta -ae, f (sc. urbs) Avgusta, ime več mest, ki so jih ces. Avgust ali njegovi nasledniki ustanovili ali na novo naselili, npr. Augusta Taurinorum Tavrinska Avgusta (zdaj Torino): Plin., T., Augusta Praetoria ali Praetoria Augusta Pretorska Avgusta (zdaj Aosta v gornji Italiji): Plin., Augusta Treverorum Treverska Avgusta (zdaj Trier): Mel., Augusta Vindelicorum Vindeliška Avgusta (zdaj Augsburg), tudi samo Augusta: Ven., Caesarēa Augusta: Aus. ali Caesaraugusta -ae, f: Mel., Plin. Cesarska Avgusta (zdaj Saragossa) v tarakonski Hispaniji.

    2. Augustālis -e Avgustov, avgustovski, avgustejski, cesarski: ludi Augustales T. igre, ki so se obhajale dne 12. X. Avgustu na čast, sodales Augustales T., Suet. ali sacerdotes Augustales, tudi samo Augustales T. svečeniška združba 25 članov, ki jo je ustanovil Tiberij Avgustu na čast, seviri Augustales Petr., tudi samo Augustales Porph. svečeniška združba 6 članov, ki jo je ustanovil Avgust za čaščenje larov in penatov na križpotjih, poseb. v municipijih in naselbinah, praefectus Augustalis, tudi samo Augustalis Icti. cesarski namestnik v Egiptu, maiestas Augustalis Dig., Cod. I. cesarsko veličanstvo; subst. Augustālēs -ium, m avgustali, legijam dodeljeni, legijski dodeljenci: Veg.

    3. Augustānus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: colonia Ulp. (Dig.); subst. Augustānī -ōrum, m Avguščani, preb. mest z nazivom „Avgusta“: Plin.

    4. Augustēnsis -e avgustovski, avgustejski, po Avgustu imenovan: civitas Cod. Th.

    5. Augustēus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: marmor Plin., Isid. neka vrsta egipt. marmora, charta (= regia) Isid.

    6. Augustiānus 3 avgustovski, avgustejski, cesarski: census Tert.; subst. Augustiānī -ōrum, m (sc. equites) avgustejci, cesarjanci, rim. vitezi, ki jih je izbral ces. Neron, da so mu ploskali, kadar je nastopil v gledališču: Suet., equites Romani cognomento Augustianorum T.

    7. Augustīnus 3 Avgustov, avgustovski, avgustejski: currus Suet.

    — II. subst. Augustālitās -ātis, f dostojanstvo cesarskega namestnika v Egiptu: Cod. Th.
  • bog samostalnik
    1. tudi z veliko začetnico (nadnaravno bitje v različnih religijah) ▸ isten, istenség
    judovski Bog ▸ zsidó Isten
    starozavezni bog ▸ ószövetségi isten
    grški bog ▸ görög isten, görög istenség
    rimski bog ▸ római isten, római istenség
    sončni bog ▸ napisten
    poganski bog ▸ pogány isten
    bog ljubezni ▸ szerelem istene
    bog vojne ▸ háború istene
    bog neba ▸ ég istene
    verovati v boga ▸ istenben hisz
    čaščenje boga ▸ istenimádat
    posvečen bogu ▸ istennek szentelt
    olimpski bogovi ▸ olümposzi istenek
    vrhovni bog ▸ főisten
    Zevs je bil vrhovni bog, Pozejdonu pa je prepustil oblast nad morjem. ▸ Zeusz volt a legfőbb isten, Poszeidónnak pedig a tenger feletti uralmat hagyta.
    slovanski bog ▸ szláv isten
    hišni bog ▸ házi isten
    nesmrtni bogovi ▸ halhatatlan isten
    mogočen bog ▸ hatalmas isten
    muslimanski bog ▸ muzulmán isten
    častiti boga ▸ istent imád
    rečni bog ▸ folyók istene
    zaupanje v boga ▸ istenbe vetett bizalom

    2. (o najvišji veljavi ali statusu osebe) ▸ isten
    nogometni bog ▸ futballisten
    Diego Armando Maradona je nogometni bog, ne samo tukaj, ampak tudi po svetu. ▸ Diego Armando Maradona a futball istene nemcsak nálunk, hanem világszerte.
    Začel je odstranjevati politične tekmece in si domišljati, da je bog. ▸ Elkezdte kiiktatni politikai riválisait, és istennek képzelni magát.
  • boginja samostalnik
    1. (žensko božanstvo) ▸ istennő
    častiti boginjo ▸ istennőt tisztel
    boginja plodnosti ▸ termékenység istennője
    čaščenje boginje ▸ istennő imádata
    tempelj boginje ▸ istennő temploma
    boginja lova ▸ vadászat istennője
    kip boginje ▸ istennő szobra
    boginja lepote ▸ szépség istennője
    egipčanska boginja ▸ egyiptomi istennő
    grška boginja ▸ görög istennő
    rimska boginja ▸ római istennő
    starogrška boginja ▸ ógörög istennő
    slovanska boginja ▸ szláv istennő
    Atena je bila boginja modrosti in bojevnikov ter zaščitnica Aten. ▸ Pallasz Athéné volt a bölcsesség és a harcosok istennője valamint Athén védelmezője.
    Na svatbo Ahilovih staršev, morske nimfe Tetide in kralja Peleja, so povabljeni vsi bogovi razen boginje prepira, Eris. ▸ Thetisz és Péleusz esküvőjére minden istent meghívtak, kivéve Eriszt, a viszály istennőjét.

    2. (občudovana ženska) ▸ istennő
    Veliko sem raziskovala, prebrala ogromno knjig in si ogledala številne filme s hollywoodskimi boginjami tistega časa. ▸ Rengeteget kutattam, sok könyvet elolvastam, és rengeteg filmet néztem meg, amiben a korabeli hollywoodi istennők szerepeltek.
    Najpomembnejši del stanovanjske opreme glamurozne boginje je kopalna kad. ▸ A kárprázatos istennő lakberendezésének legfontosabb része a fürdőkád.
  • bôžji de Dios; divino

    ves božji dan todo el santo día
    z božjo pomačjo con la ayuda de Dios
    po božji milosti por la gracia de Dios
    v božjem imenu en nombre de Dios
    za božjo vojo! ¡por (amor de) Dios!
    božja beseda el Verbo divino
    božji dar don m dívino
    božje čaščenje culto m divino
    hiša božja iglesia f; templo m
    božja njiva (pokopališče) cementerio m
    služba božja culto m (ali oficio m) divino
    šiba božja azote m de Dios
    to je v božjih rokah Dios dírá
  • ikóna icon

    častilec ikon iconolater
    čaščenje ikon iconolatry
  • image [imaž] féminin podoba, slika; opis(ovanje); figuré predstava, primera, metafora; photographie posnetek

    livre masculin d'images slikanica
    image pieuse sveta podoba
    briseur masculin d'images (religion) nasprotnik čaščenja podob
    culte masculin des images čaščenje podob
    chasseur masculin d'images reporter-fotograf
    image consécutive posnetek
    image publicitaire reklamna slika
    image de la Vierge (religion) slika Device Marije
    beau, belle comme une image lep(a) kot kip
    sage comme une image zelo priden
    on amuse des enfants avec des images (proverbe) miši se lové s slanino
  • Īsis, Īsidis in Īsis, acc. Īsim, voc. Īsi, f (Ἶσις) Izida, staroegiptovska boginja. Prvotno je pooseb. Nilova dežela, ki jo namaka Oziris, bog reke Nil. Njenega soproga Ozírisa je ubil Tifon; Izida je za svojim soprogom zelo žalovala. Po tujem vplivu je postal Oziris bog sonca, Izida pa boginja lune; kot taka je postala kakor grška Hékata boginja podzemlja, pozneje pa so jo tudi istovetili z Io (Inachis O.). V aleksandrinski dobi se je njeno čaščenje razširilo po vseh helenskih deželah, pri tem pa je postajalo njeno bistvo čedalje bolj nedoločno. Častili so jo kot zakonodajalko, boginjo držav, zaščitnico zakonov, ustanoviteljico misterijev itd. Njeno bogočastje je prišlo v času Sule v Rim, kjer so jo častili s skrivnostnim očiščevanjem, pa tudi z javnimi sprevodi, ki so se kljub različnim prepovedim ohranili še v cesarski dobi. T. jo primerja z neko svebsko boginjo. Njeni svečeniki so nosili platneno obleko (linigera dea O.); imeli so tonzuro in so živeli kakor menihi: O., Varr., Ci., Lucan., Val. Max., Isidis crinis Plin. neko tuje drevo, Isidis sidus Plin. planet Venera. — Od tod adj. Īsiacus 3 (Ἰσιακός) Izidi posvečen, Izidin: focus O., coniectores Ci. (o Izidinih svečenikih), lena Iuv. služkinja v Izidinem svetišču kot zvodnica; subst. Isiacus -ī, m (sc. sacerdos) Izidin svečenik: Val. Max.