Franja

schwer težek; (schwierig) težaven; Gewitter, Schicksalsschlag, Blamage, Traum: hud; See: viharen; Wolke: črn; Gold, Silber: masiven; schwerer Betrug hud primer goljufije; schwerer Diebstahl velika tatvina; schweres Geld veliko denarja, težki denarji; schwer Glück haben imeti veliko srečo; die schwere Menge zelo veliko; ein schwerer Junge kriminalec; schwerer Raub hud primer ropa; schwerer Ungehorsam huda nepokorščina; schwer atmen težko dihati; schwer fallen biti težko (komu), ne moči (es fällt mir schwer zu ... ne morem ...) ; schwer hören slabo slišati; schwer machen težiti, otežiti, oteževati; schwer an etwas tragen mučiti se z, trpeti zaradi; schwer auf Draht sein biti zelo aktiven; schwer geladen haben figurativ biti hudo pijan

sȉja neskl. prid. (t. sijah, perz.) črn, temen: po košulji sija jelek do bedri

sînjī -ā -ē
1. sinji: -e nebo, more
2. ekspr. težek: sinji teret
3. rahlo siv: -a kosa
4. temen, črn: sinji mrak
5. nesrečni, ubogi: djeca su mu sinji siročići; -a kukavica nesrečnica; sinji kukavac nesrečnik, ubožec

ténébreux, euse [-brö, z] adjectif temen, mračen, črn; figuré skrivnosten in nevaren; nejasen, meglen, nerazumljiv; masculin mračna, melanholična oseba

une ténébreuse affaire skrivnostna zadeva

tizna ženski spol črnota, črn, črna snov

vrân vrána vráno, dol. vrȃnī -ā -ō črn: -i konj; -a kosa

zaino enobarven (konj); ljudsko potuhnjen, zahrbten; črn (ko smola)

mirar de (ali: a lo) zaino po strani, pisano gledati

чёрный črn;
чёрный передел samovoljna razdelitev zemlje;
чёрная работа težko, umazano delo;
ч. ход zadnji vhod ali stranski vhod ali izhod;
ч. народ (zast.) preprosto ljudstvo;
копить на ч. день hraniti za slabe čase;
чёрные земли (zast.) državna zemlja;
ч. глаз urok;
чёрное дело hudodelstvo;
чёрная кость (zast.) preprosti ljudje;
чёрным по белому написано jasno in razločno

чо́рний прикм., čŕn, čŕni prid.

• чо́рна хро́ніка čŕna krónika
• чо́рним по бі́лому čŕno na bélem

anthracinus 3 (gr. ἀνϑράκινος iz ἄνϑραξ oglje) črn kakor oglje; subst. anthracina -ōrum, n črna obleka: Varr. ap. Non.

ātrāmentum -ī, n (iz āter, *ātrāre črniti) črnilo =

1. črna tekočina, črn sok: Pl., Plin., atr. sepiae Ci. ali sepiarum Cels.

2. za poseb. namene pripravljeno črnilo =
a) črnilo za pisanje: Ca. fr., Petr., calamo et atramento temperato rem agere Ci. ep., tractata atramenta notam remittunt H. črnilo pušča packe, atr. librarium Vitr., Plin. = atr. scriptoris Vulg.
b) bakrova galica (bakrov sulfid), vitriol, vitriolova voda (žveplovo barvilo, s katerim čevljarji črnijo usnje): atr. sutorium Cels., Plin., sutorio atramento absolutus putatur Ci. ep. (o Karbonu, ki je pil galico in se tako sam usmrtil).
c) slikarska ali pleskarska črna barva, pokost, lak (pripravljen iz čistega oglja): Vitr., atramento notare aliquid, atramento duas lineas ducere Cels., opera atramento illinere Plin., atr. Indicum Plin. indijsko (kitajsko) črnilo, tuš; poseb. atr. tectorium (s klejem pomešano) črnilo za pleskanje sten: Plin., pri Vitr. se imenuje samo atramentum.

autopȳrus (autopȳros) panis (αὐτόπυρος ἄρτος) črn pšenični kruh iz moke z otrobi: Petr., Plin., Cael.

barbarus 3, adv. -ē (gr. βάρβαρος) „barbarski“ =

1. tuj ali inozemski na splošno: hospes Pl., servi agrestes et barbari Ci., reges H., barbara (puella) sermone est? O. ali govori spakedrano latinščino?

2. tuj, inozemski,
a) (v naspr. z gr. omiko) = italski, rimski, latinski: poëta (= Naevius) Pl., (comoediam) Philemo scripsit: Plautus vortit barbare Pl. Plavt jo je polatinil; = frigijski: carmen Dorium … barbarum H., buxus Val. Max; = perzijski: Cu., Autophradates habebat barbarorum equitum XX milia N.; pogosto kot subst. barbarus -i, m barbar, tujec, inozemec: barbari quidam et immanes (naspr. Graeci homines) Ci., cum barbaris (z Rimljani) … Graecis bellum est eritque L., pernicies Graiûm et barbarûm Ph., Agesilaum barbari (Egipčani) contempserunt N., classem LXX navium Athenienses … Miltiadi dederunt, ut insulas, quae barbaros (Perzijce) adiuverant, bello persequeretur N., barbarus (ὁ Πέρσης perzijski kralj) conflixit postridie N.
b) (v naspr. z rim. omiko) = nerimski, nelatinski: animos gentium barbararum opinio alta pervaserat Ci., barbare loqui Ci. napačno, kakor tujec, spakedrano, barbare dixisti „pluria“ Gell.; subst. masc. = barbar, tujec: illa vox „civis Romanus sum“ inter barbaros saepe salutem tulit Ci.; barbari pri C. = Galci ali Germani; iron.: barbarus hic (v Pontu) ego sum, quia non intellegor ulli O. (ker Pontci ne razumejo lat. jezika); subst. neutr.: in barbarum aucto cognomento Idaeos Iudaeos vocitari T. z imenom, spakedranim po barbarski navadi.

3. met.
a) duševno barbarski, zagoveden, zarobljen, neomikan, neveden: qui aliis inhumanus ac barbarus, isti uni commodus ac disertus videretur Ci., quod homo barbarus intellegere non potuit Ci., homines barbari atque imperiti C., non sunt illa (scripta) suo barbariora loco O., barbare loqui Q.
b) nravno surov, krut, okruten, divji: mos H., immanis ac barbara consuetudo hominum immolandorum Ci., praedo tam nefarius, pirata am barbarus Ci., homines feri ac barbari C., sacra suo facio barbariora loco O., barbare laedere oscula H., barbare facere Vulg. nespodobno.

4. subst. barbarum -ī, n črn obliž: Cels.

caccabātus 3 (caccabus) črn kakor ponev = počrnel, sajast, umazan; pren.: Paul. Nol.

cachinegro skoraj črn

charbonné, e [šarbɔne] adjectif snetiv; črn ko oglje; prismojen (jed)

charbonneux, euse [-nö, z] adjectif ogljeno črn, oglen; médecine ki širi vranični prisad

coal-black [kóulblæk] pridevnik
črn ko smola

coracinus¹ 3 (gr. κοράκινος) vranje črn, črn kakor vran: Vitr.; kot subst. coracinum -ī, n vranja črnina, vranje črna barva: Paul. (Dig.).

cr̀mpurast -a -o temnopolt, temen, črn: -a djevojka, mačka