Franja

pédagogie [pedagɔži] féminin pedagogika, vzgojeslovje; pedagoški čut

pietās -ātis, f (pius) čut dolžnosti

1. do božanstva = pobožnost: p. erga (in) deos Ci.

2. do staršev, sorodnikov, prijateljev, domovine itd. = ljubezen, vdanost, predanost, navezanost, nežnost, naklonjeno (ljubeče) mišljenje (vedenje, obnašanje), hvaležnost, dolžnost, patriotizem, pietéta: Ter., Plin. iun. idr., p., quae erga patriam aut parentes aut alios sanguine coniunctos officium conservare monet Ci., p. in patrem patriamque L., p. in amicum Cu.

3. occ.
a) pravičnost: Sil., at tibi pro scelere dii, si qua est caelo pietas, persolvant grates dignas V.
b) blagos(rčnos)t, milost, toplina, sočutje: Suet., Icti., vir pietate gravis V., figite me, si qua est pietas, in me omnia tela V. — Pooseb. Pietās -ātis, f Píetas, boginja otroške ljubezni z dvema svetiščema v Rimu (v 9. in 11. okraju): Ci., L., Val. Max.

pudor -ōris, m (pudēre)

1. občutek sramu, občutek za sram, čut za sramežljivost, sram (= čut, ki nam brani storiti ali reči kaj, zaradi česar bi nas mogel kdo grajati; prim. pudīcitia) = spolni sram, spolna sramežljivost, plašnost, plašljivost, boječnost, bojazen, zadrega: Sen. rh., Aug. idr., moderator cupiditatis pudor Ci., natura pudorque meus Ci. prirojena mi plašnost, ad dicendum impedimento est aetas et pudor Ci. mladostna plašnost, pudore posito O. brez sramu, si pudor est O., Pr. če te je sram, si ullus pudor est Mart. če te je kaj sram, si quis pudor V. ali si quis est pudor (sc. vobis) Val. Max. če imate kaj sramu, sit pudor Mart. sram te bodi, sramuj se; s subjektnim gen.: adulescentuli Ci.; z objektnim gen.: civium Enn. pred državljani, paupertatis H. zaradi uboštva, famae Ci. strah glede ogovarjanja, bojazen za dobro ime, detrectandi certaminis pudor L., quo (= cuius rei) pudore adducti C.; pudor est ali pudori est ali pudor habet aliquem z inf.: = pudet aliquem, pudor est referre O., pudori est narrare O., dum me pudor habet … illa proferre mysteria Arn.

2. occ.
a) spoštovanje, spoštljivost, obzir(nost); z objektnim gen.: patris Ter., divûm Sil.
b) čut za osebno čast, pravico, zakon = čustvo poštenja, čut za poštenje, poštenost, vestnost: homo summo honore, pudore Ci., adeo omnia regebat pudor L., ex hac parte pugnat pudor, illinc petulantia Ci.
c) čistost, krepost, čednost, neoskrunjenost: pudorem proicere ali tollere Lact., oblita pudoris O., deus rapuit (sc. virginis) pudorem O., membra, quae tibi pudorem abstulerunt (= mentula) O.; pesn. pooseb. Pudor -ōris, m Púdor = Sram, bog čistosti: V.

3. meton.
a) spoštovanje, ki ga komu izkazujejo drugi, čast, poštenje, dobro ime, dober glas, sloves, ugled, veljava: defuncti Plin. iun., pudorem suum purgare Icti.
b) vzrok za sram, vzrok sramovanja, sramota: tenebris pudorem celat O., removere pudorem O., cum pudore populi L. ljudstvu v sramoto, pro pudor! Mart., Petr., Stat., Val. Fl., Fl. o(j), sramota! o(j) kakšna sramota!, pro pudor imperii! Sen. ph. (za vladarstvo, za oblast(nike)), amicitiam sibi pudori esse L. prijateljstvo mu je v sramoto, prijateljstvo ga sramoti, nec pudor est O. ni se treba sramovati, ni sramota (sramotno).
c) rdečica, starejše čr(m)ljenec od (zaradi) sramu: famosus O.; metaf. rdečica kože sploh: Cl.
d) sram = spolovilo: pudor ubique vestitur Tert.

pundonor moški spol častna zadeva; čut za čast

puntillo moški spol občutljivost, dlakocepstvo; čut za čast; glasba pika pri noti

hacer a. por puntillo komu navkljub kaj napraviti

Raumgefühl, das, čut/občutek za prostor (za členitev prostora ipd.)

Raumsinn, der, prostorski občutek, prostorski čut

Reinlichkeitssinn, der, čut za snago

Schamgefühl, das, občutek sramu; čut za sramežljivost

Schweresinn, der, Biologie čut za ravnotežje, ravnotežni čut

sēnsibilis -e (sentīre)

1. pass. čuten, občuten, zaznaven: vox ... sensibilis auditu (= auditui) VITR., quicumque voluptatem in summo ponunt, sensibile indicant bonum SEN. PH.; subst. sēnsibilia -ium, n (ob)čutne (zaznavne stvari) stvari, (ob)čutno, zaznavno, (ob)čutni svet, zaznavni svet (naspr. īnsēnsibilia): PS.-AP.; adv. sēnsībiliter (naspr. intellegibiliter): ECCL., sensibiliter commovere deos nidore ARN.

2. act. občutljiv = čut (občutek, občutje, zaznavo) imajoč, senzibílen (naspr. brūtus): alterum sensibile est, alterum caret sensu LACT., simulacrum sensibile et intellegens LACT.; subst. sēnsibile -is, n (naspr. brutum): LACT.

sēnsi-fer -fera -ferum (sēnsus in ferre) čut vzbujajoč: motus LUCR.

solidarité [sɔlidarite] féminin solidarnost, vzajemnost, vzajemna pomoč, čut za skupno odgovornost in korist

solidarité de classe, professionnelle razredna, poklicna solidarnost
grève de solidarité solidarnostna stavka

sollertia (sōlertia) -ae, f (sollers, sōlers) umetelnost, spretnost, sposobnost, praktičnost, pripravnost, ročnost, privrženost čemu, veščost, veščina, iznajdljivost, razumnost, pametnost, izvedenost, izvedenstvo, izkušenost, izurjenost, vajenost, v negativnem pomenu prekanjenost, premetenost, zvitost, zvijačnost, lokavost, hudomušnost, navihanost, čut za prefinjenost: Lucan., Cl. idr., data est sollertia araneolis Ci., nulla ars imitari sollertiam naturae potest Ci., mirari se non modo diligentiam, sed etiam sollertiam eius Ci., est summae genus (sc. Gallorum) sollertiae C. največje spretnosti (iznajdljivosti) = zelo spreten (iznajdljiv), multum, ut inter Germanos, rationis ac sollertiae T., ingenii sollertia S., mentis Plin., ingenia maximae sollertiae Gell.; v pl.: egregiis ingeniorum sollertiis Vitr.; z objektnim gen.: veri Ci. izsledovanje (iskanje, odkrivanje) resnice, cogitandi, iudicandi Ci., venandi Sen. rh., consiliorum Vitr., belli Sil., machinarum ad capienda oppida repertarum Gell.; z ad: acumen eius et sollertia ad aedificia paranda Vitr.; konkr.: fugienda est talis sollertia Ci. ali placuit sollertia tempore etiam iuta T. zviti naklep, zvijačni (ostroumni) umetni preobrat, quae tua formosa cepit sollertia Tib. zvijača, prevara, lest.

Temperatursinn, der, Tierkunde toplotni čut

Verantwortlichkeit, die, odgovornost; občutek/čut odgovornosti

Verantwortlichkeitsbewußtsein, Verantwortlichkeitsbewusstsein, das, občutek/čut odgovornosti

Wahrheitssinn, der, čut za resnico

aigu, uë [egü] adjectif oster, koničast; rezek; visok (ton); médecine akuten; figuré močan

accent masculin aigu ostrivec (´)
crise féminin aiguë huda kriza
maladie féminin aiguë akutna bolezen
angle masculin aigu oster kot
avoir un sens aigu des responsabilités imeti močan čut za odgovornost

āmoveō -ēre -mōvī -mōtum

1. stran spraviti (spravljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), odtegniti (odtegovati) (naspr. admovēre): eas res, quibus fundi cultura continetur, amovere et vendere Ci., ab his columnis... signa amovit L., sacra... amovimus ab (izpred) hostium oculis L., locus a conspectu amotus L. oddaljen, amovere cotidianum victum ab aliquo N.; o osebah: am. aliquem ex istis locis Ci. ep. ali ab altaribus L., exercitum Rom. ab urbe circumsessa L., custodem Pr., custodes (gledališko stražo) T., amoto patre T. ob nenavzočnosti očeta, ko oče ni bil navzoč, amotis longius ceteris Cu., amovere se finibus Ausoniae Sil. oditi; od tod se amovere v pogovornem jeziku = spraviti se, pobrati se; se hinc Ter., se rus Pl., se e medio Suet.; pren.: Porcia lex virgas ab omnium civium Rom. corpore amovit Ci. je vse rim. državljane osvobodil telesnih kazni, quaecumque vetustate amovet aetas Lucr. karkoli (vse) polagoma vzame čas;
a) (evfem. = furari) vzeti, izmakniti (izmikati), (u)krasti: Icti., boves per dolum amotae H., quod (poculum) amoverant Cu., amotā et pyxide veneni Suet.
b) odpoditi, evfem. = pregnati: suspectos aemulationis, aliquem Cretam T., Suilium quaestorem amovendum in insulam censuit T., amotus Cercinam XIV annis exsilium toleravit T.
c) koga odstaviti iz kake službe, izključiti ga iz česa, izobčiti ga iz česa: Saturnium quaestorem a sua frumentaria procuratione Ci., censor libertinos tribubus amovit Aur.

2. pren. (kaj neprijetnega, škodljivega, kvarnega) odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), ukloniti (uklanjati), (od)vzeti, odvzemati, (od)jemati, odvrniti (odvračati), izločiti (izločevati), odvaliti, npr. krivdo: metum Ter., Ci., suspicionem ab adulescente Pl., socordiam ex pectore Pl., quis amovet culpam ab eo? Ci., am. a se non crimen, sed culpam ipsam Corn., enixe ab se culpam L., bellum, terrorem L., cupiditates omnes amovere iudicis est Ci. zadrževati, comitas adsit, assentatio... procul amoveatur Ci. se izločuj, se ne pripuščaj, sensum doloris mei a sententia dicenda amovebo Ci. čutu svoje bolečine ne bom dal vplivati na sodbo, čut bolečine mi ne bo vplival na sodbo, metus est nonnumquam amovendus..., nonnumquam adhibendus Q., principio atque studio amotus puerilis est animus Pl. duh je opustil otročje nagibe, amolior et amoveo nomen meum L. (gl. āmōlior), amoto quaeramus seria ludo H. pustimo šalo, brez šale.

Opomba: Fut. I. v preprosti govorici amoveam: Aug., It.