Franja

tussock [tʌ́sək] samostalnik
šop (trave); (redko) čop, pramen, koder (las itd.)

vēllo¹ m

1. ovčja, kozja dlaka

2. ekst. živalska dlaka

3. knjižno čop; kosem

4. pesn. lasje; šop las

Walm, der, (-/e/s, -e) Baukunst, Architektur čop, zatrep

Wedel, der, (-s, -) šop, čop; Pflanzenkunde list praproti; bei Palmen: mahlja; Jagd beim Schalenwild: rep

ви́хор¹ -хра ч., čòp |lasje| čôpa m.

хохол m

1. čop (na glavi);

2. (zanič.) Malorus

чуб m čop

чуб -а ч., čòp čôpa m.

чуприна f (lj.) čop

aigrette tujka franc. f invar.

1. pernati čop

2. pero (na ženskem klobuku)

boccolo m čop las

bûć m (it. boccia) čop las: tu stoji čupav sa užasnim -em kose na glavi

choupette [šupɛt] féminin, familier trak z vozlom v otrokovih laseh; čop las pri novorojenčku ali otročičku

couette [kwɛt] féminin repek; čop las; pernica; kos kovine, na kateri se vrti gred

crista -ae, f (gl. crīnis)

1. greben na živalski glavi: Col., Plin., Iuv., galli rubenti crista Varr., cr. epopis O., qui (draco) cristā linguisque tribus praesignis … O.; pren.
a) preg. (o človeku): illi surgebant cristae Iuv. greben mu je rastel = česa velikega se je domislil.
b) crista galli ali samo crista bot. petelinov greben, lôšec: Plin.

2. nazobčan rob rastl. listov: cristae foliorum Plin.

3. čeladni čop, perjanica (griva) na čeladi: Lucr., O., Plin., Sil., cristae capitum V., viden, ut geminae stant vertice cristae … ? V., crista comans V. čeladna griva = konjski rep (v prastarih časih okras na čeladi), aere caput fulgens cristāque hirsutus equinā V., non enim cristas vulnera facere L., crista galeae Cu.

4. gorski greben: cristae sunt montium altiores Cypr.

5. (= clitoris) ščegetavček, klitoris: Iuv. — KOt nom. propr. Crista -ae, m Krista, rimski priimek, npr. Q. Naevius Crista Kvint Nevij Krista: L.

crizneja ženski spol kita las, čop las; pletena vrv

crōbylos -ī, m (gr. κρώβυλος) sredi temena kvišku stoječ in s sponko spet svitek ali čop las, kita: Tert.

dragona ženski spol zmajevka; čop pri meču; dragonski marš

épi [epi] masculin klas; (železnica) krajši stranski tir; stojalo za knjige; čop las

épi de faîtage okrasek na slemenu strehe
épi de maïs koruzni storž
épi du vent (marine) smer vetra
glaner des épis pobirati klasje, paberkovati
monter en épi iti v klasje

flagellum -ī, n (demin. flagrum)

1. bič, šiba, jermenovka: Ci. idr. sectus flagellis hic triumviralibus H., flagellis ad mortem caesus H., scindet latus tibi (Furia) flagello O., flagellorum ictūs Cu.; kot kazen za prešuštnike: Cat.; pren.
a) šiba kot atribut slabe vesti: mens … conscia factis … terret flagellis Iuv., occultum quatiente animo tortore flagellum Iuv.
b) šiba = muka, nadloga: hic Aemiliani huius fax et flagellum Ap.

2. bič (ki so z njim poganjali živino): Ca. fr., Col., Mart., Iuv., signum clamore … dedit insonuitque flagello V. je počil z bičem, flagello excitare iumentum P. Veg.

3. vrvica, ki so z njo zaganjali vrtavke: buxum torquere flagello Pers.

4. metaf.
a) jermen na metalnem kopju, metalni jermen: haec (tela) lento mos est aptare flagello V.
b) bot. ročica (na rastlini), vitica, mladika: Varr., Col., Hier., neve flagella summa pete V. vitičnik končin.
c) (v pl.) lovke polipov: polypus hostem continet … flagellis O.
č) cepec: Hier.
d) crinium flagella čop las: Sid.