bóljše | bólje adv. komp. od dobro meglio:
počutiti se boljše sentirsi meglio
tem boljše tanto meglio
čim prej tem boljše quanto prima tanto meglio
vedno boljše sempre meglio, di bene in meglio
Zadetki iskanja
- bori|ti se (-m se) kämpfen; šport ringen, mečevati se: fechten
nehati se boriti den Kampf aufgeben
|
boriti se proti kämpfen gegen, ankämpfen gegen, samo figurativno : (etwas) bekriegen
boleznim/ škodljivcem: (etwas) bekämpfen; figurativno avtocesti ipd.: Front machen gegen
figurativno s pesmijo se boriti proti ansingen gegen
boriti se s (čim) ankämpfen gegen (s spancem gegen den Schlaf)
s tujim jezikom: große Schwierigkeiten haben
boriti se s smrtjo mit dem Tod(e) ringen
boriti se z mlini na veter mit/gegen Windmühlen kämpfen
boriti se (skupaj) s kom mitkämpfen
boriti se za kämpfen um, figurativno etwas verfechten, ringen um - bôsti (bôdem)
A) imperf.
1. pungere, ferire (tudi pren.):
trnje me bode le spine mi pungono
bode ga njihov prezir lo punge il loro disprezzo
2. (delati vbode) pungere; dare punti; pren. trapassare, fissare:
iglo bosti v tkanino dare punti nel tessuto
oči so bodle vanj gli occhi lo trapassavano
3. (riniti iz česa) spuntare:
žito že bode iz zemlje il grano sta già spuntando
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti v oči dare nell'occhio, balzare agli occhi
pren. resnica v oči bode la verità è spesso molesta
pren. bosti v nos stuzzicare (il naso)
krava bode la mucca da cornate
B) bôsti (bôde) imperf. impers. (čutiti ostro bolečino) pungere, sentire punture
C) bôsti se (bôdem se) imperf. refl. (napadati se z rogovi) incornarsi, darsi cornate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. bosti se s kom altercare, bisticciare con qcn.
pren. ne bodi se z bikom non stuzzicare, non sfidare chi è più forte di te
pren. bosti se s čim (mučiti se) affannarsi, travagliarsi con; penare per - bŕže faster; more quickly
čim bŕže as soon as possible
čim bŕže in tem bolje the sooner the better
iti bŕže to go faster - capljáti (-ám) imperf.
1. sgambettare, trottare
2. camminare (con passo pesante):
pren. capljati za kom, čim scimmiottare, imitare qcn., qcs.
pren. capljati v temi brancicare nel buio
pren. capljati na mestu segnare il passo - čàs (čása) m
1. tempo:
čas teče, beži il tempo corre, vola
čas se vleče il tempo si trascina
enota časa unità di tempo
s časom (sčasom) col tempo
2. (omejeno obdobje kot del neomejenega trajanja) tempo:
zdaj ni več časa za take stvari adesso non è tempo per queste cose
že dolgo časa ni bilo dežja non ha piovuto già da molto tempo
od časa do časa di tempo in tempo
pred časom (non molto) tempo fa
vsake toliko časa ogni tanto
od tistega časa da allora
seja je odložena za neodločen čas la riunione è rimandata sine die, a data da stabilirsi
3. omejeno trajanje
a) s katerim človek razpolaga: tempo:
nimam časa za razvedrilo non ho tempo per divertirmi
izgubljen, zapravljen čas tempo perso
prosti čas tempo libero
b) trajanje, ki je dogovorjeno, določeno za kaj: tempo, termine:
čas za povračilo dolga je pretekel il termine per il pagamento del debito è scaduto
zadnji čas je, da kaj storiš è ora che tu faccia qualcosa
o pravem času in tempo
pred časom (predčasno) anzi tempo
obratovalni čas orario (d'apertura, di chiusura)
delovni čas giornata, settimana lavorativa
c) trajanje, ki je primerno za kaj: tempo, ora:
to ni čas za obiske non è l'ora (giusta) per le visite
č) trajanje v letu: stagione:
čas setve, trgatve la stagione della semina, della vendemmia
poletni, zimski čas stagione estiva, invernale
d) omejeno trajanje v življenju, bivanju: tempo, età:
čas mladosti gioventù
čas staranja vecchiaia
4. omejeno trajanje z razmerami, stvarnostjo vred: tempo:
povojni čas dopoguerra
v prejšnjih, davnih časih una volta
za časa Rimljanov al tempo dei romani
v zadnjem času, zadnje čase negli ultimi tempi
prve čase (sprva) in un primo tempo
dobri, stari časi! i vecchi, bei tempi!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odločite se, še je čas decidetevi, siete ancora in tempo!
prišel bom, če mi bo čas dopuščal verrò se avrò tempo
začeli so z zamudo, pa jih bo lovil čas hanno cominciato in ritardo perciò dovranno far presto
stavbo je načel zob časa l'edificio risente delle ingiurie del tempo
čas ga je prehitel non ha fatto in tempo; pren. è superato, non è all'altezza dei tempi
s čim krajšati si, preganjati čas ingannare il tempo con qcs.
pren. Bogu čas krasti oziare, perder tempo, battere la fiacca
pren. videti se za svete čase vedersi ogni morte di papa
pridobiti na času guadagnare tempo
iti, hoditi s časom andare al passo coi tempi
biti dolgčas (komu) annoiarsi
že lep čas da parecchio tempo
imeti pisan, zlat, židan čas avere molto tempo a disposizione
biti pravi otrok svojega časa essere figlio del proprio tempo
presti čas girare i pollici; pog. grattarsi la pancia
biti na tesnem s časom avere poco tempo
za božji čas! per l'amor del cielo
čas celi rane il tempo è un gran medico
pustimo času čas diamo tempo al tempo
čas je zlato il tempo è denaro
astr. sončni čas tempo solare
krajevni čas tempo locale
greenwiški čas tempo di Greenwich
fiz. nihajni čas periodo di oscillazione
fot. čas osvetlitve tempo di posa
jur. čakalni čas termine di attesa
čas zastaranja termine di prescrizione
šport. rekorden čas tempo record
lingv. sedanji, pretekli, prihodnji čas (tempo) presente, passato, futuro
sosledica časov consecutio temporum, concordanza dei tempi
prislovno določilo časa complemento di tempo
o pravem času a tempo debito
zob časa le ingiurie del tempo
v teh (težkih) časih coi tempi che corrono
gastr. čas kuhanja tempo di cottura
izdelavni čas tempo di lavorazione
inform. resnični čas tempo reale
teh. dodatni čas tempo supplementare
agr. čas jagnjetenja agnellatura
čas med dvema košnjama erbatura
čas sajenja piantatura
PREGOVORI:
čas vse pozdravi il tempo guarisce tutti i mali
čas vse poravna il tempo è galantuomo - čimboljši ipd. ➞ → čim boljši itn.
- číst (-a -o)
A) adj.
1. (brez umazanije) pulito, netto; puro, limpido:
čista srajca camicia pulita
čist zrak aria pura
2. (brez primesi) puro:
čisto zlato oro puro
čista pasma razza pura
čista matematika matematica pura
3. (ki ni hripav) puro, limpido:
čist glas voce limpida
4. ekon. netto:
čisti dobiček guadagno netto
5. (čist v moralnem pogledu) onesto; puro; immacolato; senza macchia:
čisto srce cuore puro
čisti nameni intenzioni oneste
čisto življenje vita immacolata, senza macchia
6. pren. (poudarja pomen samostalnika) puro:
to je čista resnica è la pura (sacrosanta) verità
to je čista laž è una menzogna bell'e buona
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
farm. čisti bencin benzina depurata
filoz. čisti razum ragione pura
gastr. čista juha brodo liscio
trg. čista teža peso netto
pren. poglej, če je zrak čist vedi se c'è nessuno in giro
pren. imeti čiste roke avere le mani pulite
pren. naliti, natočiti komu čistega vina sputare il rospo, spiattellare a qcn. la verità nuda e cruda
PREGOVORI:
čisti računi, dobri prijateji patti chiari, amici cari
B) čísti (-a -o) m, f, n
prepisati na čisto trascrivere in bella copia
biti s čim na čistem vederci chiaro in qcs.
priti si na čisto venire a capo di
pog. ni pri čisti gli manca qualche rotella
gozd. sečnja do čistega, v, na čisto disboscamento totale - črnobela fotografija stalna zveza
1. (posnetek) ▸ fekete-fehér fénykép, fekete-fehér fotó
Devet fotografov bo poskušalo ujeti kurenta v čim bolj estetsko dovršeno črnobelo fotografijo. ▸ Kilenc fotós igyekszik majd az egesztétikailag lehető legtökéletesebb fekete-fehér fotón megörökíteni a busójárást.
Objavila je črnobelo fotografijo pod tušem, na kateri si z rokama zakriva prsi. ▸ Egy fekete-fehér fotót posztolt magáról a zuhany alatt, amelyen kezével takarja a melleit.
Sopomenke: črno-bela fotografija
2. neštevno, fotografija (dejavnost) ▸ fekete-fehér fényképezés, fekete-fehér fényképészet
Sopomenke: črno-bela fotografija - črnoborzijanec samostalnik
lahko izraža negativen odnos (kdor nezakonito trguje s čim) ▸ feketéző, üzér, zugárus
Črnoborzijanci namreč vedo, da imajo novopečeni ruski bogataši polne žepe dolarjev in evrov, zato je najnižja cena 800 evrov za najslabši sedež tekme ruske reprezentance. ▸ A feketézők tudják, hogy az újgazdag oroszok zsebe tele van dollárral és euróval, ezért 800 euró a legalacsonyabb ár a legrosszabb helyért az orosz válogatott egy meccsére. - čúti2 (-újem) imperf. (bedeti)
1. essere sveglio, desto; vegliare:
spiš ali čuješ? dormi o sei desto?
čuti ob postelji (med boleznijo) vegliare al capezzale del malato
čuti pri mrliču vegliare un morto
2. knjiž. (posvečati skrb)
čuti nad kom, čim avere cura di, occuparsi di qcn., qcs. - čúvati guardar; proteger
čuvati se guardarse (pred de), preservarse (pred de)
čuvati koga pred čim preservar a alg de a/c
čuvajte se ga! ¡tenga cuidado con él! - dajáti (dájem)
A) imperf. ➞ dati
1. dare:
dajati jesti, piti dar da mangiare, da bere
dajati živini dar da mangiare alle bestie, al bestiame
dajati v najem dare in affitto, affittare
pog. dajati nazaj restituire
2. (podarjati, poklanjati) dare (in regalo, in dono); regalare, donare:
dajati v spomin dare in ricordo
3. (ustvarjati kako lastnost) dare, conferire, rendere:
obleka ji daje gosposkost il vestito le conferisce un'aria di signorilità
delo daje zadovoljstvo il lavoro da soddisfazione, rende soddisfatti
4. (s širokim pomenskim obsegom)
a) s prislovnim določilom:
dajati (otroke) v šolo mandare (i bambini) a scuola
dajati na trg lanciare sul mercato
b) z namenilnikom, nedoločnikom: fare:
obleko dajati delat far fare il vestito
to mi daje misliti ciò mi fa pensare
5. (plačevati) dare, offrire:
dajati za pijačo offrire da bere, pagare una bicchierata
(ponujati kot plačilo) koliko ti je kupec dajal za avto? quanto ti davano, offrivano per la macchina?
6.
dajati mleko (krava) dare il latte
dajati volno (ovca) dare la lana
pren. kaj se danes daje v gledališču? cosa danno oggi a teatro?
pren. dajati ure iz matematike dare lezioni di matematica
dajati povod, upanje, videz, vtis, zgled dare il pretesto, la speranza, l'impressione, l'esempio (il buon esempio)
dajati potuho tener mano a qcn.
dajati pravico, priložnost dare il diritto, dare l'occasione, lo spunto
7. (izraža dejanje, ki ga določa samostalnik):
dajati nauke dare, impartire insegnamenti
dajati pomoč dare, porgere aiuto
dajati ukaze dare ordini
8. (delati, da se kaj mora zgoditi; z nikalnico)
tega mi duša, srce, vest ne daje non mi ci basta l'anima, la coscienza
9.
dajati nase tenere alla propria persona
10. pog. (boleti):
daje ga želodec gli duole lo stomaco
daje ga mrzlica, naduha, revmatizem ha la febbre, l'asma, il reumatismo
v križ me daje mi duole la schiena
dajati duška dare sfogo
dajati prednost čemu preferire qcs.
dajati (kaj komu)
iz rok cedere la direzione, il comando, la proprietà a qcn.
pren. dajati vse od sebe farsi in quattro, impegnarsi al massimo
dajati v nič denigrare, sottovalutare, disprezzare
dajati z obema rokama dare, elargire a piene mani
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dajati roke v žep cacciare le mani in tasca
rel. dajati poslednje olje, zakramente dare, somministrare l'estrema unzione, i sacramenti
dajati (predpisati)
zdravilo dare una medicina
dajati ime imporre un nome
dajati majhno mesečno podporo passare un piccolo sussidio mensile
dajati na glasovanje passare ai voti
dati duška sfogare
dajati na stran accantonare
dajati prednost anteporre, preferire
dati ritem ritmare
tekst. dajati (tkanini) videz lanu linizzare
dajati v cev, v gajbe, v kartonsko embalažo intubare, ingabbiare, incartonare
dajati v najem noleggiare
dajati v zakup appaltare
B) dajáti se (dájem se) imperf. refl.
1. dajati se s kom, s čim lottare, combattere con
2. (prepirati se) litigare
3.
dajati se komu v zobe far parlare di se, diventare lo zimbello della gente - dáleč adv.
1. (izraža veliko razdaljo) lontano:
ne daleč non lontano
daleč od lontano da
od daleč da lontano
do vasi je uro daleč il villaggio è a un'ora di cammino
kakor daleč seže oko a perdita d'occhio
2. (izraža veliko časovno oddaljenost) lontano:
biti daleč essere lontano
videti daleč vedere lontano, prevedere
3. pren. (izraža veliko mero) di gran lunga, di molto:
daleč presegati koga superare, essere di molto, di gran lunga superiore a qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti (že) daleč s čim essere (ben) avanti in qcs.
pren. ne priti daleč non arrivare lontano, non combinare molto
biti daleč od tega, da essere ben lontano dal, non avere affatto intenzione di
PREGOVORI:
jabolko ne pade daleč od drevesa il frutto non cade lontano dall'albero
počasi se daleč pride chi va piano va sano e va lontano
daleč od oči, daleč od srca lontano dagli occhi, lontano dal cuore - dáviti (-im)
A) imperf. ➞ zadaviti soffocare, strozzare (tudi ekst.)
B) dáviti se (-im se) imperf. refl. soffocarsi (tudi ekst.):
pren. daviti se s čim (nerad kaj jesti) mangiare, trangugiare forzatamente, controvoglia
daviti se z besedami (pretrgano izgovarjati besede) parlare con voce strozzata
daviti se od smeha scoppiare dalle risa - délati (-am)
A) imperf.
1. lavorare:
delati na polju, pri stroju, v pisarni lavorare la terra, alla macchina, in ufficio
delati fizično, umsko lavorare fisicamente, intellettualmente
pridno delati, delati ko mravlja, ko nor, kot črna živina lavorare con impegno, come un ossesso, come un negro
delati v industriji, v kmetijstvu lavorare nell'industria, nel settore agricolo
delati v rudniku, v tovarni lavorare in miniera, in una fabbrica
delati kot skladiščnik, kot uradnik lavorare come magazziniere, come impiegato
pog. avto dela dobro l'auto va bene
naprave odlično delajo le apparecchiature funzionano alla perfezione
2. (delati na določenem področju) essere attivo, impegnato:
delati kulturno, politično essere attivo nella cultura, nella politica
delati pri društvu essere attivo nell'associazione
3. tr. (z delom omogočati nastajanje česa) fare:
delati malto fare la malta
delati most fare un ponte
delati nalogo fare il compito
4. (proizvajati, izdelovati) fare, fabbricare, produrre:
delati stroje fabbricare macchine
delati čipke fare pizzi
delati drva fare la legna
5. tr. (opravljati, izvrševati kako delo, aktivnost sploh) fare:
kaj delaš lepega? che fai di bello?
poglej, kaj delajo otroci na dvorišču guarda un po' cosa fanno i bambini nel cortile
6. (z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik):
delati korake (korakati) camminare, marciare
delati grehe (grešiti) peccare; sbagliare, errare
delati kupčije (kupčevati) commerciare, fare affari
delati šale (šaliti se) scherzare
delati zločine commettere delitti
7. (dajati komu lastnost, značilnost)
delati koga mlajšega, mlajšo ringiovanire, fare più giovane qcn.
delati kaj lepo (lepšati) fare, rendere bello
8. (biti v delovnem stanju)
srce mu je začelo delati il cuore cominciò a battergli
zaradi stavke tovarna ne dela a causa dello sciopero la fabbrica non lavora
pog. strup hitro dela il veleno agisce rapidamente
9. (s prislovom, kazati do česa določen odnos)
grdo, lepo delati s kom, s čim trattare male, bene qcn,, qcs.
delati po vesti agire secondo coscienza
delati v skladu s predpisi agire in conformità con le norme, le leggi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
delati komu kratek čas divertire qcn.
delati komu družbo fare compagnia a qcn.
pren. delati prve korake essere agli inizi, muovere i primi passi
delati hudo kri fare cattivo sangue, guastare il sangue
delati kisel obraz torcere il muso, il naso
šport. delati stojo fare una verticale
delati scene fare scenate
delati komu silo ricattare qcn.
delati komu skomine far venire a qcn. l'acquolina in bocca
pren. delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio per qcs.
delati po urah fare gli straordinari
pren. delati račune brez krčmarja fare i conti senza l'oste
pren. delati iz muhe slona fare d'una mosca un elefante, d'un fuscello una trave
delati čudeže operare miracoli
delati dobra dela praticare il bene
delati brez volje, brezvoljno cincischiare, lavoricchiare, stintignare
delati čistko epurare
delati grdega imbruttire
delati greh peccare
delati grobe napake sfarfallare
delati hrup rumoreggiare
pren. delati medvedjo uslugo essere l'amico del giaguaro
delati kruh panificare
delati ljubosumnega ingelosire
delati majhnega impiccinire, rimpiccolire
čeb. delati med mellificare
delati mlačno intiepidire
delati napoto impacciare
delati odgovornega responsabilizzare
grad., navt. delati ogrodje ingabbiare
delati oporoko testare
iron. delati pogumnega ringalluzzire
rel. delati pokoro (za) espiare (qcs.)
delati ponosnega inorgoglire
delati požrešnega ingolosire
tisk. delati prelom impaginare
delati razkreke (pri plesu) scosciarsi
delati reklamo (za) pubblicizzare, reclamizzare (qcs.)
delati s polovičnim delovnikom lavorare part time
delati silo (komu) violentare (qcn.)
delati silo (nad kom) tiranneggiare (qcn.)
delati slovnične napake sgrammaticare
delati test testare
delati topno solubilizzare
delati vino vinificare
delati vitkega snellire
delati vtis impressionare
delati zamišljenega incupire
delati žaljive kretnje sberciare
delati živčnega innervosire
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito
kdor ne dela, naj ne je chi non lavora non mangia
prilika dela tatu l'occasione fa l'uomo ladro
vaja dela mojstra l'esercizio è un buon maestro
obleka dela človeka l'abito fa il monaco
B) délati se (-am se) imperf. refl.
1. (biti v stanju nastajanja) farsi, formarsi, crescere:
na vratu se mu dela bula gli cresce un ascesso sul collo
dan se dela si fa giorno
mrak se dela si fa scuro
2. fingere, fare finta, fingersi:
delati se bolnega fingersi malato
delati se gluhega fingersi sordo, fare finta di non sentire
dela se, da spi finge di dormire
pog. delati se važnega darsi arie
delati (se) norca iz koga burlarsi di qcn., prendere in giro qcn.
pog. delati se neumnega fare lo gnorri
delati se nevednega fare il nesci
pejor. delati se učenega sdottoreggiare
šalj. delati se vsevednega fare il quamquam - diabetes samostalnik
(sladkorna bolezen) ▸ diabétesznastanek diabetesa ▸ diabétesz kialakulásazdravljenje diabetesa ▸ diabétesz gyógyítása, diabétesz kezelésebolnik z diabetesom ▸ cukorbetegtveganje za diabetes ▸ diabétesz kockázatazboleti za diabetesom ▸ diabéteszben megbetegszikV Sloveniji je treba čim prej storiti vse potrebno, da preprečimo epidemijo diabetesa, ki so jo leta 2006 razglasili Združeni narodi. ▸ Szlovéniában minél előbb meg kell tenni a szükséges lépéseket, hogy megelőzzük a diabéteszjárványt, amelyet 2006-ban az Egyesült Nemzetek hirdetett ki.
Sopomenke: sladkorna bolezen
Povezane iztočnice: diabetes tipa 1, diabetes tipa 2, mladostni diabetes, nosečniški diabetes, otroški diabetes, starostni diabetes - dólg (-á) m
1. debito (tudi pren.); dovuto; pendenza:
tičati v dolgovih affogare nei debiti
biti obremenjen z dolgovi essere gravato di debiti, essere indebitato
znebiti se dolgov liberarsi dei debiti, sdebitarsi
plačati, poravnati dolgove pagare, saldare i debiti
viseči dolg debito fluttuante
vojni dolg debito di guerra
moralni dolg debito di coscienza
konsolidirani dolg debito consolidato
2. rel. (krivda, greh) debito, colpa, peccato:
in odpusti nam naše dolge e perdonaci i nostri debiti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzeti, jemati kaj na dolg comprare a debito
pren. biti na dolgu s čim essere in debito di qcs.
častni dolg debito d'onore
utapljati se v dolgovih affogare nei debiti, essere nei debiti fin sopra i capelli
plačati dolg pagare il dovuto, adempiere al proprio debito (verso); pog. levare un chiodo
PREGOVORI:
obljuba dela dolg ogni promessa è un debito - drvéti (-ím) imperf. correre (a grande velocità); volare; affrettarsi:
pren. drveti kam correre, precipitarsi a
pren. drveti za čim (navduševati se za) entusiasmarsi per, andare matto per
pren. drveti v nesrečo, v pogubo andare incontro alla rovina - drža samostalnik
1. (o telesu) ▸ tartás, testtartáspokončna drža ▸ egyenes tartás, egyenes testtartásPomemben del gibal je hrbtenica, ki omogoča pokončno držo in številne telesne gibe. ▸ A gerinc a mozgásszervi rendszer fontos része, amely lehetővé teszi a függőleges testtartást és számos testmozdulatot.pravilna drža ▸ helyes tartás, helyes testtartásnepravilna drža ▸ helytelen tartás, helytelen testtartásLjudje z nepravilno držo bi se morali čim več gibati in telovaditi. ▸ A helytelen testtartású embereknek minél többet kellene mozogniuk és tornázniuk.slaba drža ▸ rossz tartás, rossz testtartástelesna drža ▸ testtartássamozavestna drža ▸ magabiztos tartásponosna drža ▸ büszke testtartásdrža telesa ▸ testtartásizboljšati držo ▸ testtartást javítobrambna drža ▸ védekező testtartásprisilna drža ▸ kényszertartásMed delom z računalnikom najpogosteje sedimo in prav ta prisilna drža lahko povzroči veliko nevšečnosti. ▸ A számítógépes munka során a leggyakrabban ülve dolgozunk, és ez a kényszertartás sok kellemetlenséget okozhat.vaje za pravilno držo ▸ tartásjavító gyakorlatokpostaviti se v obrambno držo ▸ védekező testtartást vesz felsključena drža ▸ görnyedt testtartászravnana drža ▸ egyenes testtartás
2. (stališče) ▸ magatartás, álláspont, tartáspokončna drža ▸ egyenes tartásuporniška drža ▸ lázadó magatartásopozicijska drža ▸ ellenzéki magatartássamozavestna drža ▸ öntudatos magatartásponosna drža ▸ büszke tartás, büszke magatartásmoralna drža ▸ erkölcsi tartás, erkölcsi magatartásobrambna drža ▸ védekező magatartásS takšno obrambno držo varuje sebe in svoja pričakovanja. ▸ Az ilyen védekező magatartással önmagát és az elképzeléseit védelmezi.politična drža ▸ politikai magatartásduhovna drža ▸ szellemi magatartásdrža človeka ▸ ember magatartásaV odgovornosti je zaobsežena vsa vsebina temeljne etične drže človeka. ▸ A felelősség magába foglalja az ember alapvető etikai álláspontjának minden tartalmát.drža stranke ▸ párt magatartásazavzeti držo ▸ álláspontra helyezkedik, álláspontot foglalStarši zelo pogosto zavzamejo držo, naj se otroci sami zmenijo med seboj. ▸ A szülők gyakran arra az álláspontra helyezkednek, hogy a gyerekek egymás között intézzék el az ügyeiket.ohraniti držo ▸ álláspontját megőrzi
3. (o predmetu) ▸ tartás, fogás, pozíciódrža loparja ▸ ütőtartásNa prvi uri sva izvedeli osnovna pravila in se naučili pravilne drže loparja. ▸ Az első órán megismertük az alapszabályokat és megtanultuk a helyes ütőtartást.drža pisala ▸ tollfogásdrža volana ▸ kormányfogásPravilna drža volana je v urnem položaju petnajst do treh. ▸ A helyes kormányfogás kilenc óránál és három óránál van.drža smuči ▸ sípozíció