Franja

vireō¹ -ēre (etim. beseda ni natančno pojasnjena; menda sor. s skr. jīráḥ živahen, gr. διερός živ, svež, let. dzīras (pl.) pojedina, domnevno tudi sl. žir; prim. lat. vīvō)

1. zeleneti, zelen biti: Pr. idr., arbores aliae semper virent, aliae hieme nudatae Ci., fronde virere novā V., serpens squamā virere recenti solet O. zelenkasto se lesketati, zelenkasto spreminjati se, pectora felle virent O., Taygeti virent metalla Mart. od (zelenega) marmorja.

2. metaf. biti čvrst, biti krepek (krepak), biti živahen, biti svež, biti v cvet(j)u (moči): Cl. idr., virebatque integris sensibus (sc. Camillus) L., dum virent genua H. Od tod adj. pt. pr. virēns -entis
a) zeleneč, zelen: hedera H., cultor virentis agelli H., mare Gell.; subst. virentia -ium, n rastlinje, rastlinstvo, rastline: Col.
b) metaf. mladostno čvrst, čil, krepek (krepak), živ, živahen, svež, cvetoč, mladosten, močen (močan): virentis … Chiae (sc. puellae) pulchris … in genis H., donec virenti canities abest morosa H., aevi flore virens Sil., puelli puellaeque virenti florentes aetate Ap., mente virens Stat., virium gloria virente florere Iust.; occ.: virens in Aetna flamma H. ki živi (biva) v Etni.

viridis -e (virēre)

1. zelen (vsi odtenki): Stat., Aug., Cl. idr., color O., Plin. iun., Gell., ilex O., caespes V., Britanni O. zeleno pobarvani, avis (= papiga) O., lacerti V., colubrae H., lingua Ci., ligna Ci., smaragdi Lucr., lacūs Val. Fl. z drevjem obrasla, herbae viridiores Plin., campi viridissimi Ci. v popolnoma svežem zelenju, riparum vestitūs viridissimi Ci. s svežim zelenjem zarasli bregovi; pesn. (enalaga): Aegyptus V. ozeleneli, ozelenjeni, Mincius V. od trstja zeleni, viridique certat baca Venafro H., viridis silvae Cragi H. Kragovi listnati gozdovi, Kragovi listniki, Thasos Petr. z zelenim marmorjem bogati, Amyclae Stat. bogate z oljkami, oljevite; komp. adv.: nihil viridius viret Plin.; occ. zelenkast: pallor V., caelum Plin. sinjkastozeleno, jasno; poseb. o barvi vodovja in vsega, kar je v njem: aquae O., capilli O., Nereidum comae H., virides dei, quibus aequora curae O.; subst.
a) viride -is, n α) zelena barva, zelenost, zelenína, zelênje, zelén (f): bacae e viridi rubentes Plin. zelenkastordeče ali rdečkastozelene, e viridi pallens Plin. bledozelen. β) zelenína, zelenje = zeleno rastlinje, drevesa in trava: Vulg. idr., omne viride agri Ambr.; poseb. zeleno žito, nezrelo žito: viride, ne hostes mox haberent, protritum et corruptum (naspr.: quod maturi erat circa, demessum et convectum est) L.
b) viridia -ium, n zeleno rastlinje, zelenina, zelenje, zelene trate, (vrtni) nasadi: Vitr., Cels., Col., Sen. ph., Plin. iun. idr., cultus viridium Sen. rh., perambulare virīdia Ph.

2. metaf.
a) mlad, še ne star, nov, svež: caseus Col., fructus studiorum Q.
b) (o barvi in glasu) svež, živ, živahen, krepek (krepak): viridis et pulcher habitu Ps.-Q. (Decl.), firmior et viridior sonus Gell.
c) (o starosti pri živalih in osebah) mlad, mladosten, mladostno svež, cvetoč, čvrst, čil, krepek (krepak), živahen, starejše krésen: viridi iuventā V., viridis senectus V., T., aevum O., aetas Col., Plin. iun., anni Mart., leo Stat., ille viridis et iam senex Sen. tr., senex, sed viridis animo ac vigens Sen. ph., consilio viridis Sil. odločen (energičen) pri svetovanju, usque ad novissimam valetudinem viridis Plin. iun. (o ženski); z gen.: viridissimus irae Sil. ves razjarjen; subst. viridiōrēs -um, m čvrstejši (krepkejši) možje: viridiores iunioresque Eutr.

Opomba: Gen. pl. viridum: Stat. in (od subst. viridia) viridiōrum: Macr.

vispo agg. živ, živahen; čil

vīvāx -ācis, adv. vīvāciter (vīvere)

1. dolgo živeč, dolgoživ, dolgovek: cervus V., O., anus, pater, Phoenix (mitološki ptič) O., infans O. (če izniči učinek splavila), mater H., Sibylla H. nesmrtna, vivacior heres H. preživevši, senecta Plin., nimium vivax senecta Sil., senectus nimis vivax Sen. tr.

2. metaf.
a) (o rastl., ki ostanejo dolgo presne, in o drugih stvareh) dolgotrajen, dolgovečen, dolgovek, dolgo se držeč, dolgo (časa) obstoječ (obstojen), trpežen: oliva V., caespes, gramen, solum O., apium H., cunila vivacior est Col., arundo vivacissima Col.
b) (o abstr.) trajen: virtus O., gratia H.
c) α) telesno živahen, krepek (krepak), močan (močan), čvrst, čil, svež, uren: vivacissima pernicitas Ap., Gell., celeritas Gell., vivacissimus cursus (sc. equi) Gell., Amm.; pesn. svetlo goreč: sulfura O., flamma Sen. tr. β) duševno živahen, isker, bister, bistrega duha: si qui (sc. discipuli) paulo sunt vivaciores Q. — Adv. vīvāciter, v komp. vīvācius živahneje: vivacius quaerere abdita Prud.

vīvidus 3 (vīvere)

1. življenje kažoč, poln življenja, ves živ: vividaque in tenero palmite gemma tumet O., vivida tellus Lucr., corpus Plin. iun.; occ. (o kipih, slikah) zvesto posnet po naravi, po originalu, (zgovorno, živo) podoben, kakor živ: signa Pr., cera Mart. voščena podoba, Martis imago Cl.

2. metaf. duševno živ, živahen, isker, ognjevit, pogumen, odločen, stanoviten, krepkodušen, krepkovoljen, krepek (krepak), čil, svež, bister ipd.: pectus L., ingenium L., Val. Max., bello vivida virtus V., vividus Umber (sc. canis) V., vis animi Lucr., animi Plin. iun., animus, eloquentia, odia, senectus T., carmen, epigrammata Mart., vividior spiritus Val. Max., vividius merum Mart. močnejše. — Komp. adv. vīvidius živahneje, urneje, hitreje: fortius atque vividius potuisse dici non videntur Gell., cum tribuno milites universi perterrefacti vividius, quam venerant, remearent ad muros Amm.

zdrávăn

I. -ă (-eni, -ene) adj.

1. močan, krepak, čvrst, čil

2. zdrav

II. adv. veliko, močno

бадьо́рий прикм., číl prid., bóder prid.

бодрый buden, čil, isker, pogumen, čvrst, svež

бойкий uren, čil, živahen, odločen;
бойкое место živahen kraj;
б. ответ odrezav odgovor;
бойкое перо duhovit stil;
б. на язык nima jezika priraslega, odrezav je

сві́жий прикм., svéž prid., číl prid.

crūdus 3 (sor. s cruor)

1. krvav, krvaveč, svež, nezaceljen, nezarasel: crudum adhuc vulnus Plin. iun., vulnera cr. O.; pren.: est aliquis, qui vulnera cruda retractat O.

2. presen, svež, surov, nekuhan: exta cruda victimae L., vitellus, columbae iecur, ovum, album ex ovis, olerum crudi caules Cels., caro Mel., Suet., aliquid estur crudum coctumve Plin., cocus omnia cruda attulit Mart.; kot subst. neutr.: quid tu curas, utrum coctum an crudum edim Pl.; occ. nežgan (o opeki): coctus later sive crudus Vitr., crudo latere moenia struere Cu.

3. pren.
a) surov, neobdelan, neustrojen, grob: corium Varr., Vitr., pero V. ali caestus V. iz neustrojenega usnja, cortice crudo hasta V., solum, spartum Col., scamna Plin., crudis locorum Sil. po še neobhojenih krajih; pren.: lectio non cruda Q. že predelano.
b) negoden, nezrel, nedozorel: poma ex arboribus, cruda si sunt, vi(x) evelluntur, si matura et cocta, decidunt Ci., cr. cortex Val. Fl., palmes Lucan., pruna Col.; (od tod o bitjih): cruda viro puella Mart. še negodna za možitev, equa adhuc protervo cruda marito H. še negodna za … ; noluit … hodie agere Roscius aut crudior fuit Ci. prehripav; (o abstr. idr. stvareh): sed numeris decor est et iunctura addita crudis Pers., studia Petr., amor, rudimenta Stat., funera nepotis Stat. nedavna, servitium T.; occ. še čil, še čvrst, še krepek: cruda deo viridisque senectus V., senectus cruda ac viridis T., cr. senecta Sil., insania crudae senectutis Ap., cr. iuventus Sil. = še ne oborožena, crudos sine viribus annos … refovebat in armis Sil., crudā mente Sil.
c) α) neprebavljen: pavo Iuv., qui crudum ructat Cels. komur se riga po neprebavljeni jedi. β) ne prebavljajoč, s pokvarjenim želodcem, za slabo prebavo (za pokvarjenim želodcem) bolan: alvus Ca., de conviviis auferuntur crudique postridie se rursus ingurgitant Cl., cum ad illud prandium crudior venisset Ci. s precejšnjim „mačkom“, ne (aeger) crudus sumat medicamentum Cels., quia inimicum ludere (namreč z žogo) crudis H., podex velut crudae bovis H. ne prebavljajoče (driskave) krave, dominus crudus aut nauseans Sen. ph.
č) še nerazkrojen, kalen: urina tenuis et cruda Cels.; tudi = še ne dovolj zasičen (nasičen): muria Col.
d) medic. še negoden = še nezagnojen, še neognojen (o tvoru): crudum est, si … Cels.
e) α) po značaju surov, krut, okruten, srep, grozovit, brezčuten, trdosrčen, neusmiljen; le pesn.: Sen. tr., vir Pl., Diomedes, Getae O., dicentem defodit altā crudus humo O., cr. Hiberus, crudo ducente magistro Sil.; enalaga (o stvareh): ensis V., ferrum, bella O., frigus, saxum, vellus Val. Fl., parma, honos Stat. β) (duševno) surov, neotesan, neolikan, zarobljen: cr. rusticitas Hier., ex crudissimo pistrino Cassius ap. Suet.

òčiliti -īm postati čil

praeviridāns -antis (prae in viridāre) zelo svež (môčen, močán, krepek, krepak, čvrst), zelo čil: Cur cum vigebam membris praeviridantibus, satis facere populo et tali cum poteram viro Lab. fr.

unharmed [ʌnhá:md] pridevnik
nepoškodovan, cel, čil in zdrav, neranjen; neokrnjen, nedotaknjen

unhurt [ʌnhə́:t] pridevnik
nepoškodovan, neranjen, čil in zdrav, nedotaknjen

vecchiōtto

A) agg. precej star, postaren; pren. zastarel

B) m (f -ta) krepek, čil starec

vegeō -ēre (prim. skr. vājaḥ čilost, moč, hitrost, vājayati (on) priganja, lat. vegetus, vigeō, vigil, got. wakan = stvnem. wahhōn, wahhēn = nem. wachen, got. wakjan = stvnem. weckan = nem. wecken, got. wōkains b(e)denje)

1. intr. biti čil, biti živahen: viget, veget utpote plurimum Varr. ap. Non.

2. trans. (v)zbuditi ((v)zbujati, (v)zbujevati), vzburiti (vzburjati), razburiti (razburjati), razburkati (razburkavati), spraviti (spravljati) v gibanje, pognati (poganjati): aequora salsa veges ingentibus ventis Enn. fr., cum magno strepitu Volcanum ventus vegebat Enn. fr., animos Venus veget voluptatibus Pomp. fr., quam mobilem divum lyram sol harmoge quadam gubernans motibus diis veget Varr. fr., (sc. liber) animum adserit vigetque Sen. ph.

vigeō -ēre -uī (prim. vegeō, vegetus)

1. imeti življenjsko moč, (telesno in duševno) biti pri močeh, biti pri polni moči, biti čil, biti čvrst, biti krepek (krepak), biti močen (močan), biti okreten, biti trden, biti živahen, živeti (in gibati se): Lucr., Sen. tr., Q., Aug., Amm. idr., quod viget, caeleste est Ci., Romani vigentes corporibus (naspr. fessi) L., Alpes vobis integris ac vigentibus transitae L., vigent in corpore vires O., (sc. sanguis), quo vivimus vigemusque L., viget aetas, animus valet S. smo v cvetu let, smo v najboljši dobi, cum corporibus vigere et deflorescere animos L., sive occiderit animus sive vigeat Ci., nos animo … vigemus Ci. ep. srce mi še ni upadlo, alii autem tum maxime mentes sapientium ac fortium virorum, cum ex corpore excessissent, sentire ac vigere? Ci., vigebat in pectore L. bil je živahnega duha, qui memoriā vigent Ci. ki imajo dober spomin, ki pomnijo, cuius memoria vigebit Sen. ph., vigui rege Persarum beatior H. živel sem; pesn.: (sc. Fama) mobilitate viget V. njena moč je v gibčnosti.

2. metaf. cveteti, cvesti, imeti veliko moč (veljavo), biti v čislih, sloveti, uživati sloves (ugled), biti ugleden, veliko veljati, sloveti: Naev. ap. Gell., Caelius in Ci. ep., Col., Q., Val. Fl. idr., vigebant studia rei militaris Ci., in pace iacēre quam in bello vigere maluit Ci., quem (sc. Philonem) in Academia maxime vigere audio Ci., Lacedaemonius Leonidas, Thebanus Epaminondas viget Ci. se bleščita v njihovih govorih, multa saecula viguit Pythagoreorum nomen Ci., qui ante victores (kot zmagovalci) viguerant N., dum (sc. Palamedes) regum conciliis (v kraljevskem zboru) vigebat V., magnae viguere Mycenae O., iuvenum ritu florent modo nata vigentque H., summo in honore vigere Lucr. največ veljati; z abl.: qui summis honoribus et multa eloquentia viguerant T., auctoritate (opibus) vigere apud aliquem T., laudis vigeat certamine miles Tib.; occ. (o šegah, nazorih idr.) biti v navadi, gospodovati, biti na vrhu (vrhuncu), vrhovati: audacia, largitio, avaritia vigebant S., ubi acris invidia atque vigent ubi crimina H.

zàčiliti -īm postati čil, močan

Besitz, der, (-es, ohne Plural), posest (tudi Recht), last; Besitz ergreifen von (jemanden) polastiti se (koga); im vollen Besitz seiner Kräfte povsem čil/pri močeh