Franja

turba¹ -ae, f (indoev. kor. *tu̯er- (za)sukati, stepsti (stepati), zmesti; prim. gr. jon. σύρβη, at. τύρβη hrup, zmešnjava, adv. τύρβα, σύρβα zmedeno, lat. turbō -inis, turbēlae, turbāre, turbātiō, turbula, turma, trua)

1. hrupen nered, nemir, hrup, hrušč, trušč, ropot, ropotanje, vrišč, „šunder“, zmeda, zmešnjava: Pl. idr., inter officium turbamque sacri O., festaque confusā resonabat regia turbā O., turba belli Ci., turba atque seditiones S., seditiones turbaeque populares Q., in turbas et discordias pessimo cuique plurima vis T., ecce autem nova turba atque rixa Ci., turbam facere Ter. ali turbas efficere Ci. delati zmešnjavo, vnesti (vnašati) nered (zmešnjavo), turbas Ter. ali turbam dare Caecil. fr. presesti (presedati) (kdo komu); pren.: turba iaculorum, rotarum O., ignis turbā voracior ipsā O. zaradi svoje nemirnosti požrešnejši; metaf. vihar, naval = razburjenost, vrenje, vzkip, vzkipenje jeze ali strasti, čustev: opperiar, ut sciam, num quidnam haec turba tristitiae adferat Ter., tum illae turbae fient Ter.; pl. turbae rovarstvo, rovarjenje, spletke, spletkarjenje, zvijačenje, spletkarstvo, kovarstvo, mahinacije, intrige: tuae mihi turbae non placent Pl.

2. meton. gneča, zmeda, zmešnjava, vrvež, vrvenje, mrgolenje, gomazenje, drènj, drenjanje, metež, direndaj, izgred, tumúlt, starejše vreva: turba est nunc apud aram Pl., aliquem videre in turbā Ci., ex hac turbā et colluvione (sc. hominum) discedam Ci., hominem turbā extrahere H., quantā in turbā quantāque in confusione rerum omnium viveremus Ci., omnis turba ruit O. sklop ljudi, fugientium multitudo ac turba C., turbam submovet lictor L.

3. occ. veliko število, množica (množice), truma, tolpa, jata, roj, kopa, kopica, kup, čreda, krdelo, drhal, trop, skupina, četa, ljudstvo, ljudje itd.:
a) o ljudeh: turba credula O., atria turba tenet O., matrum, sororum O., patronorum Ci., meliora in mediam turbam atque in gregem coniciantur Ci., turba Latonae O. otroci, ducum V. spremstvo, turba mea L. moji ljudje, svojci; iron.: terrarum nos duo turba (vesoljno ljudstvo) sumus O.; pogosto z zaničlj. stranskim pomenom (= vulgus drhal, plebs): si in turbam exisset N., forensem turbam in quattuor tribus coniecit L., admiratio vulgi atque turbae C., turba navalis mixta ex omni genere hominum L. moštvo, mešano iz … , velut unus turbae militaris L.
b) o bogovih, živalih, neživih bitjih: turba deorum Ci., turba piscium, volucrum O., mihi et turbae meae Ph. mojim mladičem, turba canum, volucrum, arborum O., turba prunorum, vulnerum Plin., negotiorum Sen. ph., inanium verborum Q. prazno mnogobesedje, puhla gostobesednost, querelarum Iust.

turma -ae, f (sor. s turba)

1. túrma = konjeniški oddelek, oddelek konjenice, eskadrón (starejše škadron, švadron), desetina ale (āla) = 30 mož: Varr., Ci. ep., V., Hirt., Val. Max., Veg., Fest. idr., nihil sibi ex ista laude cohors (pehota), nihil turma (konjenica) decerpit Ci., equitum turmae L., H.

2. metaf. truma, množica, gruča, tolpa, krdelo, skupina, četa, roj, jata: feminea (Amazonk) O., immanis Titanum turba H., Satyrorum Plin., in turma inauratarum equestrium (sc. statuarum) Ci. ep., turma Gallica O. Izidinih svečenikov.

vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.

ватага f krdelo, četa, tolpa; (ribiška) zadruga

взвод m

1. četa, vod;

2. vzmet opornika pri puškinem petelinu;
курок на первом взводе petelin (na puški) ni napet;
курок на втором взводе petelin je napet;
держать на взводе (pren.) imeti pripravljeno;
быть на взводе (vulg.) nadelan, pijan biti

войско n vojska; pl. četa, vojaški oddelki, vojaške sile

когорта f kohorta; (pren.) četa, skupina

ро́та -и ж., čéta -e ž.

строй m

1. ureditev, sistem;
государственный с. državna ureditev;
общественный с. družbena ureditev;

2. (voj.) vrsta, red; formacija, četa;
выйти из строя nesposoben postati

advance-guard [ədvá:nsga:d] samostalnik
prednja četa, straža, izvidnica, avantgarda

āla -ae, f

1. rama, pleče: umbonibus incussāque alā sternuntur hostes L. suvajoč s pleči, alae grandes Iuv.; pazduha: sub ala fasciculum portare librorum H., gravis hirsutis cubet hircus in alis H. zoprni potni duh pod pazduho, alarum neglegens sudor Petr., graveolentia alarum Plin., alas vellere Sen. ph., Iuv. ali devellere Pl. (starodavniki so si pulili dlake pod pazduho); tu viperam sub ala nutricas (preg.) Petr.; pazduha pri živalih: Plin.; met. lakti, roke: It.

2. sinekdoha krilo, perut; živalska: alis plaudens columba V., alas quatere V., alas eripere regibus apum V., movere alas O.; krilatih božanstev, kakor Amorja, Merkurja, Iride, Harpij idr.: Pr., Tib., Sen. ph., hic paribus nitens Cyllenius alis constitit V., me Mors (boginja smrti) atris circumvolat alis H., madidis Notus evolat alis (kot bog vetra) O.; pesn. (za označbo hitrosti): velorum pandimus alas V. krilata = hitra jadra, classis centenis remiget alis (= remis) Pr. (prim. alarum remi O., remigium alarum V.), emicat et ventis et fulminis ocior alis V., sibi fecerat alas concitus equus Sil.

3. pren.
a) voj. krilo, (ob)krilna četa, sprva konjeniški oddelek, konjeniška četa (redno 300 mož pri vsaki legiji), ki je ščitila pehoto na obeh krilih: Veg., Gell., Serv.; pozneje oddelek zaveznikov, poseb. zavezniško konjeništvo, ki je imelo nalogo ščititi krila rim. legij, ki pa se je pogosto tudi postavilo v prvo vrsto, konjeniška četa, eskadron (običajno 500 mož), in ko so zavezniki dobili rim. državljanstvo, sploh v rim. vojski služeče pomožne čete (konjeništvo in pehota), nav. imenovane alarii equites, alariae cohortes ali samo alarii (gl. ālārius): Ca. ap. Gell., Vell., Campanorum alam, quingentos fere equites, excedere acie iubet L., cum te Pompeius alae alteri praefecisset Ci.; za časa cesarjev tisti konjeniški oddelki, ki niso izrecno pripadali kaki legiji, nav. so bili sestavljeni iz tujcev (po 500, tudi do 1000 mož, od tod ala militaria): T., Suet. Včasih konjeniški oddelek ali konjeniška četa (500 ali 1000 mož) pri tujih narodih: Cu., alae sacrae Macedonum L., (Eumenes) praefuit etiam alterae equitum alae, quae Hetaerice appellabantur N., Tarchon instigat vocibus alas V.; pesn. alae = lovci na konjih, lovci, ki jezdijo: Sil. (II, 419), dum trepidant alae V.
b) arhit. alae stransko slopovje ob atriju in svetiščih: Vitr.

àlāj -ája m (t. alaj, gr. elagion) polk, množica, urejena četa, parada: na -e v gručah

antecēssor -ōris, m (antecēdere)

1. predhodnik; voj. antecessores (= antecursores) predhodnica, prednja četa: Auct. b. Afr., Suet.

2. pren.
a) kdor prednjači z naukom in zgledom, torej učitelj, npr. prava: Cod. I., krščanstva: Eccl.
b) preddelavec v službi: Ap., Paul. (Dig.).

auctus -ūs, m (augēre)

1. pomnožek, poveček, rast, prirast, naraščanje: infinitus corporis auctus Lucr., natura suis refrenat viribus auctum Lucr., a. diei Plin., immensus auctus aquarum Plin., qui (Tiberis) inmenso auctu... urbis loca... implevit T., imbres auctusque fluminum T. porast, statis auctibus crescit decrescitque (fons) Plin. iun.; met. oteklina: auctum etiam visum in capite (iecoris) L.

2. pren. rast, porast, ojačitev, uspeh, napredek: bellum Africum cotidiano auctu maius Vell., sine auctu ac detrimento summi boni Sen. ph., auctu imperii adolevisse etiam privatas opes T., Transrhenanis gentibus invisa civitas opulentiā auctuque T.; pl.: divi divaeque,... vos precor quaesoque, uti... ea mihi... bene verruncent, eaque vos bene iuvetis, bonis auctibus auxitis (gl. augeō) Formula vetus ap. L., eam (rem) maxumis semper auctibus crescere L. uspeva in raste najbolje, huius viri fastigium tantis auctibus fortuna extulit, ut... Vell. veliko slavo... je sreča povečala tako, da...; met.
a) (vojaški) prirast, pomnožek, pomožna četa: at Civilem inmensis auctibus universa Germania extollebat T.
b) pesn. narasla velikost, moč, obilnost: caedere arboris auctum Lucr. močno drevo, nec lorica tenet distenti corporis auctum Lucan.

avant-garde [ava:ntgá:d] samostalnik
prednja četa izvidnica

avanzada ženski spol vojska prednja četa

bàndērīj -ija m, bàndērijum m (lat. banderium) vojaška zastava fevdalca; konjeniška četa, ki jo je v primeru vojne dal fevdalec svojemu vladarju

Betriebskampfgruppe, die, četa/enota narodne zaščite (v podjetju)

brámba ž
1. obrana, odbrana: bramba domovine
2. obrana, odbrana, zaštita: vzeti koga v -o
3. nekada domobranstvo: deželna bramba
4. požarna bramba vatrogasna četa, organizacija

brigada ženski spol brigada; delovna četa